Jedro

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre za trajajoče odplačno in dvostransko obveznostno razmerje. Če preživljalec ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe. Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo: da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in da je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnika premoženja.

Toženec je prevzete obveznosti izpolnjeval v takšnem obsegu, kot mu je bilo to omogočeno, po drugi strani pa je tožnica očitno sprejela takšen sicer omejen obseg izpolnjevanja obveznosti, saj kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožbe na razvezo pogodbe, dokler ji ni bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ni vložila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da sodbo razveljavi in vrne zadevo v postopek vnovičnega odločanja, tožencu pa naloži plačilo stroškov celotnega pravdnega postopka. Meni, da je izpodbijana sodba v bistvenih delih pomanjkljivo obrazložena, prav tako pa dokazna ocena ni bila opravljena v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je iz sodbe razvidno, da je sodišče v obrazložitvi povzemalo zgolj navedbe toženca in iskalo ter navajalo izključno razloge njemu v prid, pri čemer so dokazi, navedbe tožnice in izpovedi prič, ki so potrdile navedbe tožnice, ostali popolnoma neupoštevni in neobrazloženi. Tožnica je v spis vložila vrsto dokazov, s katerimi je dokazno podprla trditve o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti toženca, ki vodijo v posledico razveljavitve pogodbe na podlagi 561. člena OZ. Sodišče je pri odločitvi povsem zanemarilo vsebino soglasja CSD št. 1221-97/2014-51 z dne 12. 5. 2016, iz katerega je razvidno, da je varovanka seznanjena s skrbničinim namenom začetka tožbe in se s tem tudi strinja. Prav tako ni upoštevalo dopisa tožnice z dne 5. 9. 2015 in 14. 3. 2016 ter vloge skrbnice z dne 30. 3. 2016, s čimer je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je predlagala zaslišanje prič A. A. in B. B. z namenom, da bi dokazala odločilna dejstva v zadevi glede volje tožnice za pričetek tega postopka. Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov za zavrnitev tožničinih dokaznih predlogov, zaradi česar se sodbe tudi v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo dati večji poudarek in dokazno vrednost izpovedi priče dr. F. F. Toženec bi moral obveznosti izpolnjevati neodplačno, vendar je tožnici zaračunaval vožnje, kar pomeni neizvrševanje pogodbe. Prav tako je tožnici zaračunaval hrano na vikendu na H., kar ne bi smel, saj je zagotavljanje hrane tožnici njegova pogodbena obveznost. Tožnica je v času, ko je bila na K., jedla pri družini skrbnice, saj je toženec hrano pripravljal ob kasnejših urah. Toženec tudi ni skrbel za zdravje tožnice. Tudi toženčeva dolžnost obiskovanja tožnice je bila grobo kršena, pri čemer toženec za to ni izkazal nobenih opravičljivih okoliščin oziroma neodložljivih obveznosti.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od v pritožbi zoper sodbo zatrjevane kršitve in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter je o tožbenem zahtevku materialnopravno tudi pravilno odločilo. Dokazni postopek je bil temeljit in obsežen, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa celovita ter logično in življenjsko povsem sprejemljiva. Očitki procesnih kršitev niso utemeljeni. Pritožnica ne navede, v čem bi bila izpovedba prič A. A. in B. B. lahko pomembna za presojo obstoja zatrjevanih razlogov za razvezo pogodbe. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo zatrjevane absolutne bistvene kršitve postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku. Pri izvedbi dokazov v konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo. Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno posameznih prič pa takšne kršitve ne predstavlja. Gre lahko le za grajo ugotovljenega dejanskega stanja.

6. Tožnica je bila z odločbo CSD z dne 23. 7. 2014 postavljena pod delno skrbništvo, ker zaradi napredujočega kognitivnega upada ni zmogla več poskrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ki zadevajo finančno poslovanje, upravljanje z imetjem in urejanje pravnih in upravnih poslov.

7. Kot izhaja iz nespornih ugotovitev, je tožnica s hčerjo D. D., dne 19. 12. 1994 sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je slednja zavezala, da ji bo nudila pomoč, po njeni smrti pa bo pridobila tožničin 1/5 delež na hiši s pripadajočim zemljiščem v L. Dne 23. 11. 2009 je tožnica v C. sklenila še eno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in sicer s sinom E. E., s katero se je slednji zavezal, da bo tožnico iz L. po potrebi vozil na vikend na K., da ji bo, ko bosta tam, pripravljal hrano in opravljal hišna dela vzdrževanja in čiščenja, da bo prevzel skrb za njeno zdravje na način, da ji bo omogočil zdravniško pomoč, zdravila, po potrebi pa tudi bolnišnično zdravljenje in da bo tožnico, ko bo v L., obiskoval vsako nedeljo, v zameno pa se je tožnica zavezala, da mu bo po smrti prepustila v last in posest nepremičnino, ki se nahaja v naselju K na H. 8. Tožnica zahteva, da naj se pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 23. 11. 2009 razveže, ker je toženec ne izpolnjuje. Toženec namreč tožnico zelo redko pelje s seboj na K., in še takrat od nje zahteva plačilo bencina. V času bivanja v K. je tožnici zaračunaval hrano. Hišnih del vzdrževanja in čiščenja vikenda ne opravlja. Tudi ne obišče tožnice vsako nedeljo na njenem domu v L. 9. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre za trajajoče odplačno in dvostransko obveznostno razmerje. Če preživljalec ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe (tretji odstavek 561. člena OZ). Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo: da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in da je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnika premoženja.

10. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe zavrnilo, ker tožnica ni dokazala, da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja obveznosti in ker za neizpolnjevanje obveznosti v pretežni meri ni bila podana odgovornost toženca.

11. Tožnica ni postavila trditvene podlage, da bi od toženca kdaj zahtevala prevoz v K. in da bi ji vožnjo neupravičeno odklonil. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, je skrbnica tožnice sama poskrbela, da je bila želja tožnice, da jo nekdo pelje na vikend, vedno uslišana, zato je s tem hkrati preprečila potrebo, da bi jo peljal toženec, zaradi česar nespoštovanja te obveznosti tožencu ni mogoče očitati. Prav tako je s tem, ko je skrbnica na vikendu tožnici vedno pripravila hrano, hkrati preprečila potrebo, da bi toženec izpolnil svojo obveznost. Da toženec tožnici ni skuhal kosila ravno med 12.00 in 13.00 uro, pa, kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, za razvezo pogodbe ne zadostuje. Tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more uspeti s sklicevanjem, da je toženec zaračunal tožnici vožnjo na H. ter da je od nje sprejel denar za hrano. Očitno je tožnica pristala na to, da ji toženec delno zaračunava bencin za vožnjo ter da prispeva k stroškom za hrano, kar sicer ne kaže na ravno vzornega sina, vendar pa to še ni razlog za razvezo pogodbe. Toženec je prevzete obveznosti izpolnjeval v takšnem obsegu, kot mu je bilo to omogočeno, po drugi strani pa je tožnica očitno sprejela takšen sicer omejen obseg izpolnjevanja obveznosti, saj kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožbe na razvezo pogodbe, dokler ji ni bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ni vložila. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni bistveno pomembno, da toženec pride na obisk k materi ravno v nedeljo, glede na to, da tožnica ni več popolnoma časovno orientirana. Toženec izpolni obveznost po pogodbi tudi, če pride namesto ob nedeljah na obisk k materi kakšen drug dan. Pomembna so tudi razmerja po vložitvi tožbe, nesporno pa je, da toženec tožnico sedaj redno obiskuje.

12. Pravno odločilno dejstvo za utemeljenost zahtevka tudi ni zatrjevanje tožnice, da toženec na vikendu za njo ni zadosti skrbel, ker je padla, saj naj bi se zatrjevani padec zgodil še pred samo sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Bistvene dokazne vrednosti tudi po mnenju pritožbenega sodišča nimajo izjave tožnice, ki jih je vlagala v spis tekom postopka in ki so diametralno nasprotne, v odvisnosti, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, pod katerim vplivom od sorojencev je bila tožnica v času zapisa izjave. Iz izvedenega dokaznega postopka tudi ne izhaja, da bi bil vikend v času, ko je bila tožnica s tožencem v K., tako zanemarjen, da v njem ne bi mogla ali želela bivati. Slednjega tožnica niti ne zatrjuje.

13. Pravno nepomembna so pritožbena zatrjevanja glede ugotavljanja tožničine volje za pričetek tega postopka. Ker je bila tožnici delno odvzeta poslovna sposobnost, v tem obsegu nima pravdne sposobnosti, zato je bila tožba vložena po skrbnici D. D. Sicer pa iz izvedenega dokaznega postopka veje volja tožnice, da naj skrbnica na sodišču uredi tako, da vikend ne bo samo toženčev (zapisnik z dne 20. 3. 2007).

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa k odločitvi ni bistveno pripomogel, zato pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.