Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravočastost tožbe je procesna predpostavka za sodni socialni spor. Če ta ni podana, zadeve ni dopustno obravnavati po vsebini, zato je z izpodbijanim sklepom tožba kot prepozno vložena zakonito zavržena in uveljavljano izredno pravno sredstvo v predsodnem postopku ne vpliva na pritožbeno rešitev sodne zadeve.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo tožbo tožnikov, vloženo zoper dokončno zavrnilno odločbo toženca št. P 4064628 z dne 19.1.1998. Zoper sklep so tožniki po pooblaščeni odvetnici vložili pravočasno pritožbo. Navaja, da razlogi za enomesečno zamudno vložitev tožbe niso znani, vendar meni, da bi jo moralo sodišče kljub temu šteti za pravočasno. Sklicuje se na sodno poravnavo, sklenjeno pred Delovnim in socialnim sodiščem 11.1.2000 pod opr. št. Pd 215/98 o tem, da je pokojnemu prenehalo delovno razmerje 31.5.1992 ter na zavrnilno odločbo toženca glede predloga za obnovo postopka z dne 12.5.1998. Sklicuje se tudi na razširitev zahtevka in meni, da bi moralo sodišče najprej odločati o razširjenem zahtevku, s čimer bi bila lahko zadeva v celoti sanirana. Samo zaradi formalne napake pooblaščenca, ki ni imel strokovnega znanja, otroci ne bi smeli ostati brez pravic, ki jih zagotavlja slovenska zakonodaja. Prigala vloge z dne 3.4.1998, 4.4.1998, 13.5.1998, 12.5.1998, 1.6.1998 in 11.1.2000 ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Pritožniki ne navajajo nobenega novega dejstva, niti ne ponujajo novih dokazov v smislu 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP), da bi nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem procesnem stanju. Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilna le bistveno pravilna dejanska ugotovitev, da je bila drugostopenjska zavrnilna odločba št. 4064628 z dne 19.1.1998 pooblaščencu tožnikov vročena 24.1.1998, tožba po sedanji pooblaščenki pa pri sodišču vložena šele 25.3.1998. Po 3. odst. 253. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92) v zvezi z 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) pa lahko zavarovanci sodno varstvo pravic zoper drugostopenjsko dokončno odločbo zavoda, uveljavljajo le v 30-ih dneh od njene vročitve. Pravočasnost vložitve tožbe je procesna predpostavka za sodni socialni spor. Če ta ni izpolnjena, zadeve ni dopustno obravnavati po vsebini, zato je tudi v konkretni zadevi z izpodbijanim sklep tožba, ki je bila vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, pravilno in zakonito zavržena. Ker meritorno sojenje v zadevi ni dopustno, vse tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebinske pogoje glede pravice do družinske pokojnine, niso odločilne. Neutemeljeno je nadalje tudi sklicevanje na razširjen zahtevek v vlogi z dne 1.6.1998, torej smiselno uveljavljanje spremembe tožbe še na preizkus zakonitosti zavrnilnega upravnega akta z dne 12.5.1998 glede obnove upravnega postopka. V socialnih sporih je predmet sojenja določen z vsebino izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zavarovanec v teh sporih glede na 23. v zvezi s 34. členom ZDSS ni dolžan postaviti določenega zahtevka, če pa ga že postavi, sodišče nanj ni vezano. O združitvi obravnavanja večih predmetov spora v isto zadevo (presojanju zakonitosti dveh ali več dokončnih posamičnih aktov istega nosilca zavarovanja), odloča prvostopenjsko sodišče. Iz listin sodnega spisa je mogoče sklepati, da se sporni predmet glede t.i. razširjenega zahtevka z dne 1.6.1998, presoja v zadevi opr. št. Ps 568/98. Ker že po naravi stvari izid sodnega socialnega spora o obnovi predsodnega upravnega postopka nima vpliva na pravočasnost tožbe v tej zadevi, saj je restitucijski učinek pri zamudi prekluzivnega roka mogoče kvečjemu doseči z institutom vrnitve v prejšnje stanje, je pritožba tudi v tej smeri ostala brezuspešna. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.