Jedro

Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo. V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor RS št. 35020-37/2010 z dne 5. 1. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopni organ - Upravna enota Kamnik je s sklepom št. 352-16/2009 (40)-30 z dne 24. 8. 2010 v postopku za razlastitev nepremičnin v lasti tožnice, uvedenem na zahtevo razlastitvene upravičenke Republike Slovenije, v katerem je bila izdana odločba o razlastitvi št. 352-16/2009 (40)-24 z dne 30. 7. 2010, določil stroške postopka v višini 846,00 EUR - stroški za pravno zastopanje zavezanke (1. točka izreka) ter odločil, da stroške, navedene v 1. točki izreka tega sklepa, nosi razlastitvena upravičenka Republika Slovenija, ki jih je dolžna razlastitveni zavezanki - tožnici poravnati v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sklepa). V obrazložitvi navaja, da je razlastitvena zavezanka - tožnica pred izdajo razlastitvene odločbe 3. 7. 2010 podala pisno zahtevo za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v razlastitvenem postopku. Priglasila in zahtevala je povrnitev stroškov zastopanja dne 21. 4. 2010 na Upravni enoti Kamnik v višini 400,00 EUR, kilometrino na relaciji ... v višini 30,00 EUR, stroške za sestavo pripravljalne vloge v višini 400,00 EUR, 20% DDV, takse in materialne stroške v višini 2%. Po mnenju prvostopnega upravnega organa je v konkretnem primeru treba izhajati iz določbe 12. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT), ki določa nagrade glede na vrednost predmeta. V tem primeru je kot ocenjeno vrednost predmeta upravni organ upošteval vrednost razlaščenih zemljišč, katerih ocenjena vrednost znaša 22.376,46 EUR, kot izhaja iz cenitvenega poročila sodnega cenilca in izvedenca za kmetijsko stroko A.A., ki ga je predložila razlastitvena upravičenka k svoji ponudbi z dne 3. 6. 2009. Pri odmeri nagrade v upravnih postopkih je treba upoštevati tarifno številko 2200, ki določa, da odvetniku pripada nagrada za zastopanje v upravnem postopku v razponu količnika nagrade 0,5 do 2,5. Vrednost nagrade odvetnika s količnikom 1,0 po tabeli iz priloge 12. člena ZOdvT znaša pri vrednosti predmeta 22.376,46 EUR 445,00 EUR. Ker gre po oceni upravnega organa v obravnavni zadevi razlastitve za povprečni primer, se v skladu s 13. členom ZOdvT določi srednja vrednost nagrade oziroma odmeri po količniku 1,5, kar pomeni, da znaša nagrada odvetnika 667,50 EUR. Ker se je odvetnik 21. 4. 2010 udeležil ustne obravnave v Kamniku, mu po tar. št. 6003 ZOdvT pripadajo tudi potni stroški. Ni pa upravni organ priznal materialnih stroškov v zahtevani višini 2%, ampak v skladu s tarifno številko 6000 pavšalni znesek v višini 7,5 EUR. Skupni stroški odvetniške storitve (nagrada + izdatek + 20% DDV) tako znašajo 846,00 EUR. Predmetni razlastitveni postopek je bil uveden na zahtevo razlastitvene upravičenke. V postopku razlastitve sta nastopala upravičenka kot aktivna, zavezanka pa kot pasivna stranka. Stranka, ki je v obravnavanem primeru povzročila ves postopek, je upravičenka in ne zavezanka, zato po mnenju upravnega organa prve stopnje nosi stroške upravnega postopka upravičenka kot vlagateljica zahteve za razlastitev, kar je v skladu s prvim odstavkom 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Poleg tega je zavezanka v postopku uspela s svojim zahtevkom za prevzem preostalih nepremičnin, kot izhaja iz 3. točke izreka razlastitvene odločbe. Ker je z zahtevkom uspela, v skladu s 114. členom ZUP njene stroške krije upravičenka, ki je povzročila postopek. Prav tako Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1) v četrtem odstavku 105. člena določa, da odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.

Pritožbeni organ je z izpodbijano odločbo ugodil pritožbi Republike Slovenije in prvostopni sklep Upravne enote Kamnik z dne 24. 8. 2010 odpravil (1. točka izreka); zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnil (2. točka izreka) ter odločil, da stroški v pritožbenem postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe uvodoma ugotavlja, da je bil prvostopni sklep izdan v zvezi z odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 30. 7. 2010 o razlastitvi nepremičnin parc. št. 1021/3, 1028/3, 1028/4 in 1039/3, ki so v celoti v lasti tožnice. Ugotavlja tudi, da se je postopek razlastitve uvedel na zahtevo Republike Slovenije ter da je razlastitvena upravičenka, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe o razlastitvi, z zahtevkom uspela. Z zahtevkom iz naslova 99. člena ZUreP-1 pa razlastitvena zavezanka - tožnica ni uspela, ker je pritožbeni organ z odločbo z dne 3. 1. 2011 njen zahtevek iz tega naslova zavrnil. Stroški, ki jih je v postopku razlastitve pravočasno priglasila razlastitvena zavezanka in ki jim je Republika Slovenija - razlastitvena upravičenka ugovarjala, so ji, kot izhaja iz predloženega spisa, nastali v zvezi s pravnim zastopanjem v delu, ko je zoper razlastitveno upravičenko podala zahtevek iz naslova 99. člena ZUreP-1, saj je pooblastilo o zastopanju dala pooblaščeni odvetniški družbi šele 19. 4. 2010, to je dan pred razpisano ustno obravnavo, na kateri je priglasila zahtevek iz že navedenega naslova. Poudarja, da je v 114. členu ZUP uzakonjeno pravilo, da v postopku z več strankami z nasprotujočimi si interesi stroški bremenijo stranko glede na uspeh v postopku. Razlastitveni postopek je nedvomno postopek s strankama z nasprotujočimi si interesi. Kateri so stroški upravnega postopka, je določeno v prvem odstavku 113. člena ZUP. Navaja tudi, da se določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 po presoji pritožbenega organa nanaša le na stroške, povezane s samo razlastitvijo, kot so določeni v drugem odstavku 105. člena ZUreP-1, ne pa tudi na stroške postopka v smislu prvega odstavka 113. člena ZUP. V določbi četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 namreč ni podlage za zaključek, da se z njo v razlastitvenem upravnem postopku drugače urejajo tudi stroški iz prvega odstavka 113. člena ZUP. Medtem ko torej stroške iz drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 po izrecni določbi četrtega odstavka istega člena plača razlastitveni upravičenec, pa mora stroške iz prvega odstavka 113. člena ZUP v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP plačati tista stranka, v katere škodo se je postopek končal. V predmetni razlastitveni zadevi se je hkrati z razlastitvenim zahtevkom odločalo tudi o zahtevku iz naslova 99. člena ZUreP-1, ki ga je zakonito uveljavljala razlastitvena zavezanka, pa le-ta ni uspela. Ker se stroški pravnega zastopanja, kot je ugotovil pritožbeni organ, nanašajo na pravno zastopanje v tem delu razlastitvenega upravnega postopka in ker je za odločanje o stroških postopka po določbi 114. člena ZUP odločilen uspeh v postopku, je po presoji pritožbenega organa upravni organ prve stopnje razlastitveni zavezanki neupravičeno priznal priglašene stroške pravnega zastopanja in nepravilno odločil, da mora glede na uspeh v postopku te stroške nositi razlastitvena upravičenka. Ker je razlastitvena upravičenka povzročila postopek z vložitvijo zahtevka na podlagi določbe 99. člena ZUreP-1 in ker z zahtevkom ni uspela, mora sama nositi stroške, ki jih je s postopkom povzročila. Iz tega razloga je drugostopni organ prvostopni sklep odpravil in glede na izid uspeha v postopku odločil tako, kot izhaja iz druge točke izreka te, torej izpodbijane odločbe.

Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. V nadaljevanju tožbe po vsebini pojasnjuje svoje stališče o tem, zakaj je odločitev drugostopnega organa v odločbi št. 35020-37/2010 z dne 3. 1. 2011 o zavrnitvi njenega zahtevka iz naslova po 99. členu ZUreP-1 nepravilna, posledično pa je nepravilna tudi odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi, ki se nanaša na zavrnitev njenega zahtevka glede povrnitve stroškov postopka za pravno zastopanje razlastitvene zavezanke. Meni namreč, da je upravičena do povračila stroškov za pravno zastopanje, saj je njen zahtevek za razlastitev, kot mu je pravilno ugodil upravni organ prve stopnje v odločbi z dne 30. 7. 2010, pravilen. Če bo tožnica z zahtevkom uspela, slednje pomeni, da je upravičena do povračila stroškov zastopanja pred upravnim organom v skladu z načelom uspeha po določbi 114. člena ZUP. Zato sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da pritožbo Republike Slovenije zavrne in potrdi prvostopni sklep Upravne enote Kamnik z dne 24. 8. 2010. Predlaga tudi povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom Republika Slovenija odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v zvezi z njenim zahtevkom za prevzem preostalih nepremičnin zaradi izgube gospodarskega pomena po določbi 99. člena ZUreP-1, ki ga je podala tekom postopka razlastitve parc. št. 1021/3, 1028/3, 1028/4 in 1039/3, vse k.o. ...

Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo.

V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.

Ker je sodišče s sodbo I U 233/2011 z dne 20. 3. 2012 tožbi tožnice zoper odločbo drugostopnega organa št. 35020-37/2010 z dne 3. 1. 2011, s katero je le-ta odpravil 3. točko izreka prvostopne odločbe UE Kamnik z dne 30. 7. 2010 in odločil, da se zahteva tožnice za prevzem nepremičnin parc. št. 1021/1, 1021/2, 1028/1, 1028/2, 1039/1 in 1039/2, vse k.o. ..., zavrne, ugodilo in zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek, je bilo treba ugoditi tudi njeni tožbi zoper izpodbijano drugostopno odločbo v zvezi s stroški postopka na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrniti temu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral glede na uspeh tožnice v ponovnem postopku v zvezi z njeno zahtevo po 99. členu ZUreP-1 ponovno odločiti tudi o stroških postopka.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.