Jedro

Pravna teorija in sodna praksa med spore iz najemnih in zakupnih razmerij izrecno uvrščata spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. Sicer pa je določbo 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP po stališču pravne teorije in sodne prakse potrebno razlagati tako, da v pristojnost okrajnega sodišča sodi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je stvarno in krajevno pristojno za sojenje v tej pravdni zadevi.

2. Tožena stranka se proti temu sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga spremembo sklepa tako, da se njenemu ugovoru stvarne in krajevne nepristojnosti ugodi ter za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Mariboru. Navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti prezrlo njene trditve, podane v ugovoru stvarne in krajevne nepristojnosti in odločitev sprejelo zgolj na podlagi tožbenih trditev. Obravnavana zadeva ni spor o 6. členu najemne pogodbe, kot to napačno interpretira sodišča prve stopnje, ampak o nastanku premoženjske škode, ki naj bi bila posledica domnevne kršitve pogodbe s strani tožene stranke. Sodišče zato ne odloča o sporu iz najemnega razmerja, ki bi ga bilo mogoče subsumirati pod določbo 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP, ampak o odškodninskem sporu iz naslova kršitve pogodbenih obveznosti. Skladno s stališči pravne teorije in sodne prakse je potrebno stvarno in krajevno pristojnost v tej zadevi presojati po splošnih določbah ZPP o stvarni in krajevni pristojnosti. Glede na vrednost spornega predmeta je pristojno okrožno sodišče, ker je sedež tožene stranke v Mariboru, pa Okrožno sodišče v Mariboru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje ne glede na vrednost spornega predmeta v primeru, če gre za spor iz najemnega ali zakupnega razmerja. Gre za izjemo, ko pri razmejitvi pristojnosti med okrajna in okrožna sodišča ni odločilna vrednost spora, pač pa pravni temelj spornega razmerja. Pravna teorija1 in sodna praksa2 med spore iz najemnih in zakupnih razmerij izrecno uvrščata spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. Sicer pa je omenjeno določbo po stališču pravne teorije in sodne prakse potrebno razlagati tako, da v pristojnost okrajnega sodišča sodi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.

5. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tožnik s tožbo zahteva izplačilo škode, ki naj bi mu nastala zaradi predčasne prekinitve najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama za najem poslovnega prostora. Zahteva plačilo najemnin in obratovalnih stroškov zaradi odstopa od najemne pogodbe v nasprotju z določbo 6. člena najemne pogodbe. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da gre v tem primeru za spor, ki izvira iz najemnega razmerja oziroma je z njim v tesni zvezi. To pa narekuje zavrnitev pritožnikovega ugovora o stvarni in krajevni nepristojnosti sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, niso podani in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar mag. N. Betetto k 30. členu. 2 VSL II Cp 1569/2009, R 19/2019, R 22/2014.