Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali v drugem odstavku 89. člena ZIUPOPDVE določeno načelo sorazmernosti lahko ne glede na določbe ZIUZEOP predstavlja pravno podlago pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019?
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali v drugem odstavku 89. člena ZIUPOPDVE določeno načelo sorazmernosti lahko ne glede na določbe ZIUZEOP predstavlja pravno podlago pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019?
1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Ljubljana, št. DT 4250-1633/2022-2 z dne 28. 12. 2022, in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. S to odločbo je navedeni organ tožniku naložil vračilo prejete pomoči v obliki povračila nadomestila plač za začasno čakanje na delo v višini 19.072,65 EUR in v obliki oprostitve plačil prispevkov za socialno varnost v višini 9.575,97 EUR, ki jo je prejel za obdobje od marca do maja 2020 po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP).
2.V obrazložitvi sodbe je pritrdilo tožnikovemu stališču, da uporaba merila sorazmernosti, določenega v drugem odstavku 89. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) ne velja samo za ugotavljanje upada prihodkov pri prejemnikih pomoči na podlagi izrecno navedenih Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOOPE), Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV) in Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju ZZUOOP), temveč tudi za tiste, ki so pomoč prejeli na podlagi ZIUZEOP. Pojasnilo je, da je razlog, zakaj ZIUZEOP ni naveden v prvem odstavku navedenega člena v tem, da je ZIUZEOP že sam (v drugem odstavku 99. člena) določal postopek vračila neupravičeno prejete pomoči. Ni pa do sprejetja ZIUPOPDVE vključeval nadzora Finančne uprave Republike Slovenije nad povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1. tega zakona ter oprostitev plačila prispevkov, zato je v četrtem odstavku 89. člena ZIUPOPDVE izrecno naveden. Navedlo je še, da z ZIUPOPDVE določeno načelo sorazmernosti do tedaj ni bilo urejeno ne v ZIUZEOP, niti v ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP. Ker gre po teh zakonih za enake oziroma vsebinsko primerljive ukrepe in pogoje za njihovo uveljavitev, ki so časovno (kronološko) povezani, je Upravno sodišče sklepalo, da je opustitev navedbe ZIUZEOP v drugem odstavku 89. člena ZIUPOPDVE posledica redakcijske napake. Po prepričanju sodišča takšen sklep potrjujeta analiza zakonodajnega gradiva in način sprejetja zakona. Ugotovilo je namreč, da predlog zakona ne vsebuje obrazložitve k sedanjemu drugemu odstavku 89. člena ZIUPOPDVE in da je bil ta vnesen šele v končni redakciji teksta predloga, zakon pa je bil sprejet po nujnem postopku. Presodilo je, da bi bila drugačna razlaga v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS), ker ni podan razumen, iz narave predmeta urejanja izhajajoč razlog za različno urejanje kriterija za ugotavljanje znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 v ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP, ki vsi urejajo enake oziroma vsebinsko primerljive ukrepe, ki so časovno povezani. Toženkin argument, da naj bi bila za presojo enakosti položajev relevantna razlika v dejanskem stanju z vidika obdobja, na katerega se nanaša, je zavrnilo s pojasnilom, da se noben od obravnavanih zakonov ne nanaša na isto obdobje, zakonodajalec pa se je kljub temu odločil, da bo enako obravnaval pravico do ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po kasnejših treh zakonih. Po oceni sodišča toženka tudi ni pojasnila, v čem naj bi bila za drugačno obravnavo upravičencev po ZIUZEOP relevantna razlika v pravni podlagi.
3.Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti glede v izreku tega sklepa navedenega vprašanja. Navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa Upravnega sodišča pa ni enotna - Upravno sodišče naj bi v zadevah III U 1/2023-19 z dne 30. 5. 2025 in II U 215/2022-11 z dne 18. 1. 2023 presodilo drugače kot v obravnavani ter zavrnilo uporabo drugega odstavka 89. člena ZIUPOPDVE in v njem določenega načela sorazmernosti za pomoči, prejete na podlagi 22. člena ZIUZEOP.
4.Predlog je utemeljen.
5.Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje izpolnjuje pogoje za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Upravno sodišče je drugačno stališče od izpodbijanega, torej da se načelo sorazmernosti, določeno v drugem odstavku 89. člena ZIUPOPDVE ne upošteva pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 za pomoči, prejete na podlagi ZIUZEOP, sprejelo v sodbi III U 1/2023-19 z dne 30. 5. 2025. Drugačno stališče izhaja tudi iz sodbe II U 215/2022-11 z dne 18. 1. 2023 (21. točka obrazložitve), kjer pa ne predstavlja nosilnega razloga za sprejeto odločitev. Predlagateljica je torej izkazala, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa Upravnega sodišča pa ni enotna. Da pomen pravnega vprašanja sega prek konkretne zadeve, kažejo tudi njene navedbe, da je krog upravičencev po do pomoči po ZIUZEOP širok in da glede na neenotno sodno prakso potrebuje usmeritev, kako naj odloča v prihodnje. Zato je Vrhovno sodišče revizijo glede predlaganega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, dopustilo.
6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).