Jedro

Tožnik tožbe kljub pozivu ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavo. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je potrebno tožbo v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožbo z dne 29. 8. 2011 z dopolnitvami zavrglo (I. točka).

Tožnik v laični pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve glede uporabe materialnega prava. Njegova tožba je preizkušena z nadzorstveno pritožbo in rokovnim predlogom. Vložena in sprejeta je še ena tožba zoper isto stranko in zadevo. Pravni interes za tožbo je očitno izkazan. Nejasen zapis je torej dovolj za oblikovanje spora zaradi neizbire kandidata, ki ima sporni predmet nepremoženjske narave. Tožnik je podal dokaze za svoj zahtevek. Uporaba določbe 108. člena ZPP pride v poštev le v primeru formalnih, ne tudi vsebinskih pomanjkljivosti vloge. Tako je vloga tudi popolna, čeprav ni sklepčna. Popravek tožbe je torej izdan zaradi nesklepčnosti tožbe, kar pomeni, da je potrebno ustrezno materialno pravo uporabiti le pred odgovorom tožene stranke po ZPP. Tožnik navaja vrsto odločitev sodišč, izbrani kandidat ima po 7. členu ZJU višjo strokovnost. Izbira kandidata je opravljena po ZJU. Za opravljanje pouka fizike v gimnaziji ima torej profesor fizike in tehnike višjo strokovnost kot profesor fizike s končanim eno predmetnim pedagoškim študijem fizike, imata pa oba isto število kreditnih točk. Če sodišče ni stvarno pristojno, je sodni zaostanek, glede na datum vložitve tožbe namerno povzročen, torej gre za goljufijo za toženo stranko. Odločitev sodišča je arbitrarna in v nasprotju z dokazi in lastnimi sklepi sodišča. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in na katere se le pavšalno sklicuje pritožba.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe izdalo potem, ko je ugotovilo, da tožnik ni ravnal v skladu s sklepom opr. št. Pd 151/2011 z dne 13. 9. 2011, s katerim mu je sodišče naložilo, da mora v 30 dneh, od prejema sklepa, popraviti in dopolniti tožbo, tako da bo vsebovala vse, kar je potrebno za obravnavanje in sicer da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v nadaljevanju sicer poslal sodišču dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik je bil v sklepu z dne 13. 9. 2011 tudi poučen, kako naj tožbo popravi oziroma dopolni, opozorjen pa je bil tudi na možnost brezplačne pravne pomoči in seznanjen s pogoji in roki za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s čimer bi si lahko zagotovil strokovno pomoč odvetnika, ki bi mu tudi pomagal sestaviti tožbo z določno opredeljenim tožbenim zahtevkom, ki bi bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP tožbo zavrglo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).