Jedro

Če v primeru, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založi sodišče, vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Predpostavka odgovornosti poslovodstva je torej, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska.

Zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodje, ki je to funkcijo opravljal v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Bivši poslovodja se lahko te odgovornosti razbremeni, vendar je na njem trditveno in dokazno breme. To pomeni, da mora trditi in dokazati, da na nastanek omenjenega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške stečajnega postopka) ni mogel vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 8. 2025 nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika A. A. naložilo vračilo zneska predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.197,35 EUR (p. d. 20). A. A. je zoper sklep vložil ugovor (p. d. 21), ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 25. 11. 2025 zavrnilo (p. d. 24).

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) pritožuje A. A. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in ga (v celoti ali delno) oprosti plačila predujma in podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP domneva, da je insolventen. Dolžnik je na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP oproščen založitve predujma, zato se znesek za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka izplača iz podračuna sodišče (sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Namen teh določb je zagotoviti, da se stečajni postopek lahko vodi tudi v primerih, ko premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

5.Sodišče prve stopnje je višino plačil, ki so se iz podračuna sodišča založila za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, odmerilo v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP in določili Tarife nadomestil za objave v postopkih zaradi insolventnosti1 in Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.2

6.Ne drži pritožbeni očitek, da znašajo stroški objav 61,00 EUR. V skladu z 2. členom Tarife znaša znesek pavšalnega nadomestila za objave iz 1. člena Tarife (to so objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jih na svojih spletnih straneh opravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES po 122. členu ZFPPIPP) za stečajni postopek pravne osebe 100,00 EUR brez DDV. V skladu z 22. členom Pravilnika je upravitelj upravičen tudi do pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka nad pravno osebo, ki se konča brez razdelitve upnikom, v višini 1.081,00EUR. Navedeni postavki se ne odmerita kot dejanski izdatek, ampak po pavšalu, kar nadomešča specifično dokazovanje vsake posamezne postavke in predstavlja poenostavljen način povračila materialnih stroškov v sodnih postopkih. Zato je pritožniku že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da upravitelju ni potrebno izkazati vrste in višine posameznih, dejansko nastalih stroškov. Pritožnik neupravičeno prereka tudi višino nadomestila, ki pripada stečajnemu upravitelju. V skladu s šestim odstavkom 5. člena Pravilnika znaša najnižje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečajnem postopku nad pravno osebo 994,35 EUR brez DDV. Upoštevajoč navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki o nepravilni odmeri zneska za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka.

7.Če v primeru, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založi sodišče, vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Predpostavka odgovornosti poslovodstva je torej, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska. Pritožnik v ugovoru ni izpodbijal ugotovitve sodišča, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma. Nasprotno, sam se je skliceval na podatke iz upraviteljevih poročil, da stečajni dolžnik nima premoženja in prihodkov, zaradi česar se stečajna masa ne bo oblikovala. Nič drugače ne izhaja iz pritožbe, v kateri ponavlja, da je stečajni dolžnik družba brez premoženja.

8.Obstoja navedene predpostavke višje sodišče ni dolžno vsebinsko preizkusiti, kot to predlaga pritožnik. Višje sodišče namreč na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožnik pa ne v ugovoru ne v pritožbi ni trdil, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se stečajna masa v tem stečajnem postopku ne bo oblikovala, zmotna ali nepopolna.

9.Posamezni član poslovodstva se odgovornosti za vračilo predujma lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ima odgovornost članov poslovodstva enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da je poslovodstvo kršilo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP, ker v enem mesecu po nastanku insolventnosti družbe ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov tega postopka.

10.Iz navedenih določil izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodje, ki je to funkcijo opravljal v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Bivši poslovodja se lahko te odgovornosti razbremeni, vendar je na njem trditveno in dokazno breme. To pomeni, da mora trditi in dokazati, da na nastanek omenjenega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške stečajnega postopka) ni mogel vplivati. Trditi in dokazati mora, da v času, ko je opravljal funkcijo poslovodje, družba še ni bila insolventna, ali da je vzrok insolventnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Upoštevajoč navedeno pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje dejansko stanje glede razbremenitve poslovodstva ugotoviti po uradni dolžnosti.

11.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se pritožnik v ugovoru ni uspel razbremeniti odgovornosti za vrnitev plačil, potrebnih za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Ker je v njem nasprotoval le višini predujma, ki mu je bil naložen v plačilo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podal nobenih takšnih navedb in dokazov, s katerimi bi se odgovornosti za vračilo predujma lahko razbremenil. Pritožbenih navedb o poslovanju in premoženju stečajnega dolžnika in nastopu trajnejše nelikvidnosti, pa višje sodišče ne more upoštevati, ker predstavljajo pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12.Pritožbeni očitek, da stečajni upravitelj v postopku ne sodeluje, za odločitev ni odločilnega pomena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zgolj ugotovilo dejstvo, da stečajni upravitelj odgovora ni podal, ni pa tega štelo pritožniku v škodo pri presoji njegovega ugovora, kot to izhaja iz pritožbe. Stečajni upravitelj odgovora na ugovor na podlagi določil ZFPPIPP ni bil dolžan podati, zato pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do upraviteljeve pasivnosti.

13.Neutemeljen je tudi zadnji pritožbeni očitek, da naj bi imel izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Obrazložitev izpodbijanega sklepa omogoča strankam in višjemu sodišču ugotovitev, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in jih je vsekakor mogoče preizkusiti, saj se je sodišče opredelilo o bistvenem, to je ugovoru zoper ugotovljeno odgovornost bivšega poslovodje za vračilo založenega zneska za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

14.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1

Tarifa – Uradni list RS, št. 93/08, 40/12 in 22/14.

2

Pravilnik – Uradni list RS, št. 91/08, 119/08, 53/09, 92/14, 66/22 in 103/22.