Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je v zadevi izdana vmesna sodba na drugi stopnji in je to bilo v reviziji potrjeno, zadeva še ni končana in sodišče ne more odločiti o pravdnih stroških tožeče stranke (164. člen ZPP).
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog drugotožnika za odločitev o pravdnih stroških v tej zadevi.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo drugotožnik. Smiselno ni zadovoljen s počasnim potekom zadeve. Meni pa, da je za to kriva razpravljajoča sodnica, saj je prvič tožbeni zahtevek zavrnila, nato pa je tožeči stranki višje sodišče in vrhovno sodišče ugodilo. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje priznati tudi pravdne stroške, saj zahtevek ni preuranjen po 164. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Izraža dvom v nepristranskost sodnice prve stopnje. Pripenja tudi dopise, katere je poslal na druge organe.
3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na določbi 164. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pomotoma pritožba piše, da gre za ZKP. Pravilno sodišče ugotavlja, da je v zadevi bila izdana vmesna sodba in je bilo odločeno, da bo o stroških odločeno s končno sodbo. Tako je tudi razsodilo Vrhovno sodišče, ko je revizijo tožene stranke proti vmesni sodbi II Cp 1843/2017, zavrnilo.
7. Bistvo pritožbe pa je, da je zadeva obravnavana prepočasi. Pritožbeno sodišče na to lahko odgovori le, da razume tožečo stranko, da je nezadovoljna, ker zadeva teče toliko časa. Vendar mora sodišče prve stopnje odločiti še o drugih elementih, ki so potrebni, da nastane odškodninska obveznost, to je zlasti o višini tožbenega zahtevka.
8. V kolikor pa pritožba smiselno napada pristranskost sodnice prve stopnje, pa je potrebno ugotoviti, da je zaradi teh in podobnih razlogov tožnik razpravljajočo sodnico že izločeval in da je o tem odločil predsednik okrožnega sodišča s sklepom Su 285/2019, z dne 20. 9. 2019. Ugotovil je, da zmotna prva sodba, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki je bila nato pred višjim sodiščem z vmesno sodbo spremenjena tako, da je bilo ugotovljeno, da obstoji temelj tožbenega zahtevka, ne pomeni razloga za izločitev. Zato pritožbi ni mogoče ugoditi.
9. Ker je sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar so v tem primeru določbe ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče zadevo obravnava prednostno, saj je tožba bila vložena leta 2013.