Jedro

Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015. Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.

Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.

Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K. Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo o stroških celotnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebo A. A. sprejme na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... za čas dveh mesecev.

2. Zoper sklep se je v roku pritožil odvetnik osebe iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da odredi sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje v nadzorovani obravnavi, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sta zoper istega udeleženca izdana dva diametralna sklepa v vzporednih zadevah, pri čemer je bil v zadevi Pr 167/2015 izdan milejši ukrep kot v tu obravnavani zadevi z izpodbijanim sklepom. Četudi sta predlagatelja postopka različna, je v obeh postopkih nasprotni udeleženec isti, posledično čemur je nelogična različna odločitev. Pred ponovnim odločanjem v tej nepravdni zadevi je podal izvedenec M. K. drugačno mnenje kot pred prvim odločanjem, čeprav se zdravstveno stanje osebe v času tega postopka ni spremenilo, kar je prav tako nelogično. Tudi sicer oseba ne more več povzročati škode, kar potrdi hči, ko pove, da kdo pa bi še sploh lahko osebi posodil denar, poleg tega pa je osebi postavljen začasni skrbnik. Tudi sicer oseba drugim nikdar ni povzročala škode, saj sta njena otroka preskrbljena, dolgove pa oseba vrača sama. Pritožniku se poraja dvom v strokovnost izvedenca M. K., saj v svojem prvem izvedenskem mnenju predlaga ambulantno zdravljenje, pozneje pa zdravljenje pod nadzorom, pri čemer ambulantno zdravljenje osebe potrdi tudi izvedenec v zadevi Pr 167/2015 en dan pred drugim izvedenskim mnenjem izvedenca K. Skratka, tako hud poseg v pravice osebe, kot je podan v izpodbijanem sklepu, nikakor ni potreben. S takim posegom je po prepričanju pritožbe podana kršitev ustavnega načela sorazmernosti (2. člen Ustave RS), ker ni uporabljen milejši ukrep (ambulantno zdravljenje), kršeno pa je tudi načelo o enakem odločanju v podobnih zadevah, saj je bila oseba v zadevi Pr 167/2015 odpuščena z nadzorovanega oddelka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco, vse podano v zadnjem odstavku druge strani razlogov izpodbijanega sklepa. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015. 5. Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14.1.2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Ker je bilo na naroku dne 5.3.2015 ugotovljeno, da oseba ni pričela z ambulantnim zdravljenjem in da je po prvem izvedenskem mnenju še dejala denar očitnim prevarantom ter bila z njimi v stiku, je izvedenec K. logično in upravičeno predlagal zdravljenje pod posebnim nadzorom. Zmoten je tudi pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoji za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi. Z nadaljnjim zadolževanjem pa bi oseba nedvoumno sebi povzročala novo gmotno škodo.

6. Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Treba je namreč imeti v vidu, da izvedenec M. K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14.1.2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, med tem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4.3.2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina je vsekakor takšna, ki daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K. 7. Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015. 8. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za odločitev o stroških celotnega postopka po sodišču prve stopnje, da bo to sodišče lahko o njih odločilo vzporedno z ostalimi stroški postopka.