Jedro

Pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen, na način, da se ta ogroženost odpravi oziroma prepreči.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se razširil obseg stikov z mladoletnima otrokoma A. A. in B. A. (II. točka izreka), prav tako je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe na prepoved vseh stikov predlagateljev z mladoletnima deklicama, kot so določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju II N 586/2022 z 9. 11. 2023 (III. točka izreka). Hkrati je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je razen že pravnomočno določenih stikov po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju II N 586/2022 prepovedalo vse ostale osebne stike, osebna srečanja na javnih glasbenih in drugih nastopih otrok ter stike preko pisem, tretjih oseb, telefona ali videoklica med predlagatelji in mladoletnima A. A. in B. A. (I. točka izreka sklepa).

2.Predlagatelji in nasprotni udeleženec s pritožbama izpodbijajo sklep v delu, s katerim je sodišče zavrnilo njihov predlog za izdajo začasne odredbe (II. in III. točka izreka sklepa).

3.Predlagatelji v pritožbi navajajo, da so predlagali razširitev stikov za čas poletnih šolskih počitnic zaradi koristi otrok, saj bi želeli deklicama omogočiti nadaljevanje dolgotrajne družinske tradicije poletnega jadranja, ki zanju predstavlja stalnico, prinaša občutek varnosti, veselja in pripadnosti. Deklici sta v sklopu poletnega jadranja vedno redno obiskali partnerja C. v ..., kar je zanju pomenilo dodatno veselje in občutek širše družinske podpore. Deklica A. A. je na pogovoru na CSD izrazila nerazumevanje, zakaj v juliju in avgustu nima stikov z babico in dedkom, ter se spomnila na pretekla skupna jadranja. Sodišče bi, upoštevajoč veljavno zakonodajo, moralo upoštevati koristi otrok, močno čustveno vez med babico, dedkom in širšo družino, izraženo željo A. A. ter stabilno, poznano in ljubeče okolje, ki jima ga ponuja skupno jadranje. Teden dni jadranja konec avgusta bi pomembno prispeval k občutku povezanosti, ki ga ni mogoče nadomestiti na drug način. Predlagajo spremembo sklepa in vzpostavitev uravnoteženega, otrokoma prijaznega režima stikov, ki bo spoštoval njune pravice, želje in potrebe.

4.Nasprotni udeleženec v pritožbi izpostavlja dejanja predlagateljev, iz katerih izhaja, da niso upoštevali odločitve sodišča, da se vzdržijo ravnanj, s katerimi bi obremenjevali deklici s temami, ki so povezane z odnosom predlagateljev do očeta ali odnosom med staršema. Meni, da čas, ki ga preživljajo z deklicama, izkoristijo za pridobitev naklonjenosti s podkupovanjem, prefinjenim in prikritim prilizovanjem, kupovanjem všečnih stvari, sladkarij, mobilnega telefona ipd. Ne strinja se z ugotovitvijo CSD, da ni treba poseči po takojšnji zaščiti otrok, saj se nasilje predlagateljev ponavlja že več mesecev in ga ugotavljajo ter obsojajo različne institucije, pa tudi sodni izvedenki. Začasna odredba je potrebna, ker predlagatelji svojih ravnanj ne prepoznavajo kot napačnih ter z njimi nadaljujejo. Dejstvo, da zaradi njegovih prizadevanj deklici nimata realne predstave o škodi, ki jima jo povzročajo predlagatelji, ne sme biti razlog, da sodišče takoj odločno ne obsodi njihovih dejanj in zaščiti hčerki. Sodišče je v sklepu povzelo lažne navedbe predlagateljev, da doma ne smeta omenjati matere, nasprotno, sam se trudi, da jo prikaže v lepi luči, prav tako ju pozitivno pripravlja na stik z njo in jima predstavi, zakaj želi določene stvari. Tako sta se strinjali, da odidejo domov iz otroških nastopov pred ostalimi gledalci, da ne pride do zapleta in lažnih obtožb, da se v pričo predlagateljev ne pogovarjajo o drugačnih stikih, kot jih je določilo sodišče, razumeli sta, da ne pristaja na odstopanja od sodnega sklepa, da se izgone sporu. Lažne so tudi navedbe predlagateljev, da ju odtujuje od širše družine. V zelo dobrih odnosih je s polsestro D. D. in njeno družino. Ne drži, da je mediatorka prekinila mediacijo z utemeljitvijo, da namen očeta ni v iskanju rešitve za stike, temveč zavlačevanje postopka, kot zlonamerno zatrjuje prva predlagateljica. Predlaga, da sodišče predlogu za začasno odredbo ugodi ter prepove vse stike med predlagatelji in njegovima mladoletnima hčerkama. K pritožbi prilaga obvestilo o zavrženju kazenske ovadbe z 2. 7. 2025 in pismo drugemu predlagatelju s 16. 6. 2023.

5.Predlagatelji so odgovorili na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagali njeno zavrnitev.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

Ozadje zadeve:

7.Prva predlagateljica in drugi predlagatelj sta babica in dedek dvanajstletne A. A. in desetletne B. A. (starša njune matere), tretja nasprotna udeleženka pa je njuna prateta (teta njune matere). Deklici sta po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju II N 384/2021 s 4. 1. 2024 zaupani v vzgojo in varstvo očetu - nasprotnemu udeležencu. S sklepom Okrožnega sodišča v Kranju II N 586/2022 z 9. 11. 2023 je sodišče že uredilo stike med predlagatelji in mld. otrokoma, ki potekajo vsak prvi četrtek v mesecu v času šole med 15. in 18. uro ter prvi teden poletnih šolskih počitnic od 26. 6. do 30. 6., tako da ju predlagatelji prevzamejo prvi dan stika ob 8. uri na glavni avtobusni postaji na ... ter ju zadnji dan stika ob 19. uri pripeljejo nazaj na isto mesto, oziroma ju predajo materi, če je po koncu tega stika določen stik z materjo. V obravnavani zadevi predlagatelji predlagajo spremembo stikov z določitvijo njihovega večjega obsega ter izdajo začasne odredbe za določitev večjega obsega stikov za čas šolskih počitnic, nasprotni udeleženec pa predlaga prepoved vseh stikov med predlagatelji in otrokoma, tudi posrednih, o čemer naj sodišče odloči že z izdajo začasne odredbe. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagani začasni odredbi, hkrati pa je zaradi varstva koristi otrok in preprečitve njune stiske po uradni dolžnosti prepovedalo vse ostale osebne in druge stike med predlagatelji in mladoletnima deklicama, ki niso določeni s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kranju II N 586/2022 z 9. 11. 2023.

Izhodišče za izdajo začasne odredbe:

8.Pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen, na način, da se ta ogroženost odpravi oziroma prepreči.

O pritožbi predlagateljev:

9.Predlagatelji se v pritožbi ne soočijo z ugotovitvijo sodišča iz 23. točke obrazložitve sklepa, da otroka zaradi manjšega obsega preživetih poletnih dni na jadranju s predlagatelji, kot sta ga bila vajena pred razpadom družinske skupnosti med D. D. in nasprotnim udeležencem, nista ogrožena. Izpostavljajo zgolj koristi, ki bi jih deklici po njunem mnenju imeli, če bi sodišče začasno razširilo že pravnomočno določene stike. To pa za izdajo začasne odredbe ne zadošča, ne glede na morebitno pristno željo deklic, da bi bilo stikov s predlagatelji več.

10.Zato je pritožbeno sodišče njihovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

11.Sodišče prve stopnje je skrbno pretehtalo navedbe nasprotnega udeleženca o visoko konfliktnem odnosu med njim in predlagatelji, ki so tesno povezani z materjo obeh deklic, ter mu pritrdilo, da ne prepoznavajo svojih napačnih ravnanj, s katerimi otroka spravljajo v stisko in v konflikt lojalnosti. Prav zato je izdalo začasno odredbo, s katero je začasno prepovedalo vse druge stike med predlagatelji in deklicama, tako osebne kot preko sredstev komuniciranja, z izjemo pravnomočno določenih stikov, urejenih s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju II N 586/2022 z 9. 11. 2023. Ob tem je sledilo mnenju strokovnih delavcev CSD, ki so na podlagi razgovora z udeleženci in mladoletnima deklicama ocenili, da deklici z izvajanjem stikov po sklepu sodišča v obsegu enkrat mesečno ter nekajdnevno na začetku poletnih počitnic nista ogroženi do te mere, da bi bila potrebna njuna zaščita z začasno odredbo. Drugačno laično stališče nasprotnega udeleženca dvoma v omenjeno ugotovitev ne vzbuja. Prav tako ne njegovo sklicevanje na mnenje izvedenke dr. E. E., podano na naroku 23. 6. 2025, v zvezi s pismi prve predlagateljice deklicam. Izvedenka se je namreč zavzela za takojšnjo prepoved tovrstnih neosebnih stikov predlagateljev z deklicama, kar je sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo, ni pa se izrekla o nujnosti prepovedi vseh osebnih stikov.

12.Sodišče s povzetkom navedb udeležencev v sklepu začrta okvir odločanja, nato pa v nadaljevanju odločbe predstavi ugotovljeno dejansko stanje in navede razloge za svojo presojo. Ker sodišče navedb predlagateljev, ki jih nasprotni udeleženec izpostavlja kot lažnive, ni štelo kot bistvenih za sprejem odločitve, se pritožbeno sodišče do njegovih nasprotnih trditev ne bo opredeljevalo.

13.Ker pritožnik z izpostavljanjem škodljivosti ravnanj predlagateljev ni uspel izpodbiti pravilnosti ocene strokovnih delavcev CSD, da deklici nista ogroženi do te mere, da bi bila potrebna takojšnja začasna prekinitev vseh stikov, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.