Jedro

Odvzem mobilnega telefona, na katerem je obtoženec posedoval otroško pornografijo, je (lahko) nujen in sorazmeren fakultativni varnostni ukrep, ki ima preventivni učinek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je obtoženega A. A. v skladu s sprejetim sporazumom o priznanju krivde spoznalo za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po prvem odstavku 173. člena KZ-1 ter za krivega kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Izreklo je pogojno obsodbo, v kateri je obtožencu za kaznivo dejanje po prvem odstavku 173. člena KZ-1 določilo kazen dve leti zapora, za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 pa kazen sedem mesecev zapora, nakar mu je določilo enotno kazen dve leti in šest mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let. Na podlagi petega odstavka 176. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo pornografsko in seksualno gradivo (tri slikovne datoteke in dve video datoteki), ki je bilo predmet kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 je obtožencu izreklo tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, in sicer zaseženih nosilcev elektronskih podatkov, gre pa za mobilni telefon znamke Huawei Honor, model STF-L09, z vstavljeno spominsko kartico Scan Disk Micro SD 2 GB in SIM kartico mobilnega operaterja T-2. Oškodovanko B. B. je s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 22.000,00 EUR napotilo na pravdo. Obtoženca je (z izjemo krivdno povzročenih stroškov) oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), medtem ko nagrada in potrebni izdatki zagovornika ter pooblaščenca mladoletne oškodovanke bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo je v delu, ki se nanaša na varnostni ukrep odvzema predmetov po prvem odstavku 73. člena KZ-1, pravočasno pritožbo vložil zagovornik obtoženca, pri čemer pritožbenih razlogov izrecno ni navedel, predlagal pa je, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da sodbo spremeni tako, da se obtožencu zaseženi mobilni telefon vrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje (točki 10 in 11 razlogov sodbe), da je odvzem mobilnega telefona (skupaj s spominsko in SIM kartico) obtožencu, kljub temu, da gre za t. i. fakultativni varnostni ukrep po prvem odstavku 73. člena KZ-1, nujen in sorazmeren ukrep. Prvo sodišče je prepričljivo utemeljilo obstoj nevarnosti kot esencialne vsebine varnostnih ukrepov, tj. obstoj razumne bojazni, da bo mobilni telefon, ki je že bil uporabljen kot predmet izvrševanja kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, ponovno uporabljen za izvršitev istovrstnega ali podobnega kaznivega dejanja. Gre namreč za medij, ki je najpriročnejše sredstvo (tudi) za posedovanje inkriminiranega pornografskega gradiva, pri čemer predmetne nevarnosti ni mogoče anulirati zgolj z odvzemom spominske kartice ali celo le z brisanjem spornih seksualnih fotografij, za kar se zavzema zagovornik. Obtoženec je bil spoznan za krivega, da je posedoval tri slikovne in dve video datoteki, ki prikazujejo spolne odnose med mladoletnimi osebami (torej ne zgolj dve "seksualni fotografiji"), z vrnitvijo mobilnega telefona pa bi se na široko odprle nadaljnje možnosti za vnovično posedovanje takšnega pornografskega gradiva, kar nedvomno prispeva h grobim kršitvam človekovih pravic mladoletnih oseb, ki so žrtve zavržnega spolnega izkoriščanja in sledečega razpečevanja materiala, ki prikazuje njihovo seksualno eksploatacijo. Preventivni učinek odvzema predmetov je v takem procesnem položaju izkazan. Posledično ima prav sodišče prve stopnje, da gre glede na težo kaznivega dejanja, njegove škodljive posledice in nevarnost ponovne uporabe mobilnega telefona v tosmerne namene za nujen in sorazmeren ukrep, ki odtehta pomen pritožnikovih trditev, da ima obtoženec na telefonu (vrednim le 100,00 EUR, kot je na naroku za izrek kazenske sankcije ocenil sam) "ogromno pomembnih podatkov, stikov, aplikacij in telefonskih številk". Kljub temu, da je obtoženec kaznivo dejanje priznal, ima izrek odvzema predmetov temelj izključno v njegovi izvršitvi kaznivega dejanja, zato gre za upravičen varnostni ukrep, ne oziraje se na to, ali obtoženca dodatno obremenjuje ter mu povzroča škodo in stisko. Slednjega bi se bilo treba zavedati pred odločitvijo za izvršitev kaznivega dejanja, z drugačnimi pogledi pa v danem pritožbenem postopku ni mogoče uspeti.

5. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo pritožbeno zatrjevanih kršitev, izpodbijane sodbe pa prav tako ne bremenijo kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena in potrjena sodba sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

6. Ker je obtoženec upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ga je pritožbeno sodišče, enako kot že sodišče prve stopnje (točka 12 prvostopenjske sodbe), oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).