Jedro

Predlog se zavrže. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj toženec ni pojasnil, zakaj je izpostavljeno vprašanje pravno pomembno, poleg tega pa so trditve o zagrešitvi bistvenih kršitev določb postopka popolnoma pavšalne.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je najprej s sklepom delno zavrglo tožbo zoper prva dva toženca zaradi procesne ovire že razsojene stvari (_res iudicata_) oz. zaradi pomanjkanja pravnega interesa, in sicer v delu, s katerima tožnik od njiju zahteva izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi prodajne pogodbe z dne 11. 5. 2005 na parcelah .... 459/3 in 458/4 - gre za apartma št. 15 na ... v izmeri 43,76 m2 (kar predstavlja 222/10000 delež nepremičnine), zoper prvega toženca tudi v delu glede ugotovitve, da je tožnik lastnik. Zoper tretjo toženko je tožbo zavrglo v celoti. Nato pa je razsodilo, da je nična prodajna pogodba z dne 1. 4. 2008 med prvim in drugim tožencem za navedeni apartma, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice na podlagi te pogodbe na ime drugega toženca na tej nepremičnini, da se ta izbriše in se vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje, ko je bila vpisana na prvega toženca. Zoper drugega toženca je ugodilo zahtevku za ugotovitev, da je lastnik navedene nepremičnine tožnik.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbe prvih dveh tožencev in tožnika zavrnilo in sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje prvi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja: Ali je bila v konkretnem primeru zagotovljena pravica stranke do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS in prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj sodišče druge stopnje na sorazmerno obširne pritožbene navedbe odgovarja neobičajno skrčeno: ali je drugostopno sodišče v konkretnem primeru na konkreten način in z zadostno jasnostjo podalo razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev in se opredelilo do vseh za odločitev pomembnih pritožbenih navedb stranke, da je mogoč preizkus razumnosti sprejete odločitve?

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).1

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj toženec ni pojasnil, zakaj je izpostavljeno vprašanje pravno pomembno, poleg tega pa so trditve o zagrešitvi bistvenih kršitev določb postopka popolnoma pavšalne. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP toženčev predlog zavrglo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako npr. sklep Vrhovnega sodišča VIII DoR 203/2021-6 z dne 23. 11. 2021.