Jedro

Sodišče prve stopnje je namreč v napadenem sklepu razumno pojasnilo, da je s prvotnim sklepom z dne 7. 11. 2019 že v celoti in popolno odločilo tako o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, kakor tudi o izjemnih izhodih obsojenca iz stavbe v kateri prestaja hišni zapor, kot to izhaja iz točke II sklepa z dne 7. 11. 2019.

Izrek

Pritožba zagovornika obsojenega I. I. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obsojenega I. I. z dne 15. 11. 2019 za dopolnitev sklepa o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom z dne 7. 11. 2019, zavrnilo in predlogu obsojenega za odobritev izjemnih izhodov v času prestajanja kazni hišnega pripora ni ugodilo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obsojenega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani kazenski zadevi je sodišče prve stopnje dne 7. 11. 2019 s sklepom II Kr 54019/2018 predlogu obsojenega za izvršitev kazni zapora po petem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za hišni pripor ugodilo, hkrati pa obsojencu dovolilo izjemne izhode iz stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor v terminih kot to izhaja iz navedenega sklepa na list. št. 255, zoper katerega ni bila vložena pritožba. Je pa obsojenčev zagovornik dne 15. 11. 2019 podal predlog za dopolnitev navedenega sklepa v katerem je predlagal, da bi sodišče obsojencu dovolilo izjemen izhod iz stavbe, v kateri prestaja hišni pripor, tudi v primeru, če mu bo, poleg že določenih terminov, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo v zgoraj navedenem sklepu, določeni še dodatni termini pregleda pri zdravniku, kakor tudi, da se mu dovoli obisk svojega zagovornika v njegovi odvetniški pisarni.

5. Z napadenim sklepom sodišče prve stopnje navedenemu predlogu zagovornika obsojenega, pravilno ni ugodilo. Sodišče prve stopnje je namreč v napadenem sklepu razumno pojasnilo, da je s prvotnim sklepom z dne 7. 11. 2019 že v celoti in popolno odločilo tako o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, kakor tudi o izjemnih izhodih obsojenca iz stavbe v kateri prestaja hišni zapor, kot to izhaja iz točke II sklepa z dne 7. 11. 2019. Ker je zagovornik obsojenega predlagal dopolnitev pravnomočnega sklepa, sodišče prve stopnje njegovemu predlogu utemeljeno ni ugodilo, saj za takšno dopolnitev niti ni imelo podlage v zakonu.

6. Takšne odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati pritožba zagovornika, ki sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ne da bi v pritožbi konkretiziral katero kršitev iz člena 371 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uveljavlja. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da ima napadeni sklep razloge o vseh odločilnih dejstvih, saj ga je potrebno gledati kot celoto, iz tega pa izhaja, da sodišče prve stopnje zato, ker ni ugodilo predlogu obsojenega za dopolnitev pravnomočnega sklepa, zato tudi ni moglo ugoditi oziroma odobriti v tem predlogu navedenih izjemnih izhodov obsojenega. Pri čemer pa ni prezreti, da je pritožnik v navedenem predlogu sodišču prve stopnje predlagal izjemne izhode za bodoča negotova dejstva, ko je navajal, naj se obsojenemu odobri izhod v primeru, da bo prejel še kakšen dodaten termin pregleda pri zdravniku specialistu in za primer, če bo prejel pisni poziv svojega zagovornika, torej pritožnika, da ga obišče v njegovi odvetniški pisarni. Zato takšnemu predlogu zagovornika sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo, kar je v napadenem sklepu tudi obrazložilo. Zato zagovornik, ki meni da napadeni sklep o tem nima razlogov ne more biti uspešen in se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.

7. Zagovornik pa ne more biti uspešen niti ko uveljavlja kršitev kazenskega zakona, saj tega pritožbenega razloga ne konkretizira, ne navaja katero kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja, niti to ni razvidno iz njegove pritožbe. Je pa očitno, da v okviru tega pritožbenega razloga zagovornik graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, ko navaja da bi sodišče prve stopnje moralo dopolniti pravnomočen sklep iz predloga zagovornika o dopolnitvi. Tudi dejansko stanje je sodišče v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno, ko predlogu za dopolnitev sklepa ni ugodilo, saj takšni odločitvi pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ki ugotavlja, da pravnomočnega sklepa, ni mogoče dopolnjevati.

8. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.