Jedro

Pisanje je pravilno vročeno, če je vročeno stanovalcu v bloku, v katerem ima odvetnik prostore, in ki ga je odvetnik, čeprav samo ustno, pooblastil, da zanj prejema poštne pošiljke.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Ljubljani je s sklepom S... z dne 24.2.1992 ponovno odločilo, da tožnik ni izpolnil pogojev za sodno varstvo zoper sklep delavskega sveta tožene stranke z dne 30.1.1991, s katerim je bil zavrnjen njegov ugovor zoper sklep disciplinske komisije z dne 26.2.1990 o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanje delovnga razmerja, ker je predlog za sodno varstvo vložil prepozno. Sodišče zduženega dela Republike Slovenije pa je kot pritožbeno sodišče s sklepom Sp z dne 4.6.1992 zavrnilo kot neutemeljeno tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in potrdilo ta sklep. Sprejelo je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil izpodbijani sklep delavskega sveta tožene stranke tožniku pravilno vročen in da je bil predlog za sodno varstvo vložen prepozno.

V reviziji, ki jo je tožnik vložil po svojem pooblaščencu, glede na določbe 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) pravočasno, zoper sklep sodišča druge stopnje uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da sklep ni bil pravilno vročen, ne tožniku in ne njegovemu zastopniku in da za dejanje, ki se mu očita, ni primerna izključitev, razen tega pa, da je bil bolan in zato ni bil prišteven (vračunljiv). Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi v celoti ugodi.

Tožnik je 31.5.1995 vložil dopolnitev revizije, vendar je revizijsko sodišče ne povzema, ker je ta dopolnitev bila vložena po poteku roka za dovoljenost revizije (prvi odstavek 382. člena zakona o pravdnem postopku).

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da je vročitev poštne pošiljke bila opravljena pravilno, v skladu z določbami zakona o pravdnem postopku, in predlaga revizijskemu sodišču, da zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

Kot že navedeno, je revizija vložena na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki v 3. odstavku določa, da v takem primeru revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V reviziji kot izrednem pravnem sredstvu morajo biti razlogi določni in konkretni, predvsem pa mora biti navedeno, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere se lahko vloži revizija (385. člen zakona o pravdnem postopku), bi naj bila storjena. V obravnavani reviziji ni navedeno, katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke 1. odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku bi naj sodišče storilo. Revizijsko sodišče zato v tej smeri izpodbijanega sklepa ni moglo preizkusiti. Glede na citirano določbo 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih pa tudi po uradni dolžnosti ne more preizkusiti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 345. člena zakona o pravdnem postopku (386. člen zakona o pravdnem postopku).

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena zakona o pravdnem postopku), zato je revizijsko sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje. Upoštevajoč razloge, s katerimi se v reviziji utemeljuje zmotna uporaba materialnega prava, revizijsko sodišče ugotavlja, da materialno pravo na ugotovljeno dejansko stanje ni bilo zmotno uporabljeno. Po določbi 103. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizaciji oziroma pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno) smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Pred sodišči združenega dela, ki so bila v času nastanka spora pristojna za spore iz delovnih razmerij, so se smiselno uporabljale določbe zakona o pravdnem postopku (13. člen zakona o sodiščih združenega dela, Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84). Po določbi 138. člena zakona o pravdnem postopku se v primeru, če ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. V danem primeru sta nižji sodišči ugotovili, da je taka vročitev spornega sklepa delavskega sveta tožene stranke bila opravljena. Zato z zaključkom nižjih sodišč, da je taka vročitev sklepa delavskega sveta pravilna, materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Tožnik še v reviziji smiselno navaja, da za dejanje, ki se mu je očitalo v disciplinskem postopku, izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja ni primeren. Ne navaja pa nobenega razloga, dejstva oziroma materialnega prava, zakaj tak ukrep ne bi bil primeren. Revizijsko sodišče primernosti izrečenega disciplinskega ukrepa ne more presoditi, saj bi to pomenilo meritorno odločanje, za kar pa ni pogojev, ker je bil predlog za sodno varstvo vložen prepozno.

Glede na obrazloženo je revizija neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen v zvezi s 400. členom zakona o pravdnem postopku).

Določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o sodiščih združenega dela je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).