Jedro

Postopek, začet po uradni dolžnosti, ki pa bi se v isti stvari lahko začel tudi na zahtevo stranke, lahko upravni organ ustavi, če ugotovi, da ni potrebe za nadaljevanje postopka in če tudi stranka ne zahteva, da se postopek nadaljuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.5.2003. S to je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper sklep Centra za socialno delo C. z dne 18.7.2002, s katerim je ta ustavil postopek zaradi prepovedi osebnih stikov očetu I.P. z njegovima sinovoma R. in G. za dobo enega leta in pol od pravnomočnosti odločbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da je pravna podlaga za odločanje v tej zadevi 106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 13/94, 82/94, 26/99, 60/99, 70/00 in 64/01) ter Konvencija organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija) ter da se po določbi 119. člena ZZZDR, postopek zaradi prepovedi stikov, kot pravilno navaja tožena stranka, vodi po uradni dolžnosti. Mati lahko Centru za socialno delo (CSD) sicer predlaga, da se uvede postopek zaradi prepovedi stikov, nima pa aktivne legitimacije za vložitev predloga. Sodišče soglaša s toženo stranko, da so bile določbe ZZZDR in Konvencije glede na dejansko stanje ugotovljeno v postopku, pravilno uporabljene.

V postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da je mati na poziv CSD, da se izjasni o prepovedi stikov očeta z mladoletnima sinovoma, v dopisu z dne 11.5.2002 predlagala ureditev stikov in sicer z R. vsako tretjo sredo eno uro pod nadzorom delavke CSD, z G. pa vsak četrti konec tedna, kolikor bi stiki potekali normalno, pa dopušča tudi dogovor o pogostejših stikih. CSD je razpisal ustno obravnavo, ki pa se je tožnica ni udeležila, sporočila je le da ostaja pri svojem stališču, podanem v izjavah dne 30.1.2002 in dne 11.5.2002, s katerima je predlagala način in čas stikov za oba otroka. Iz mnenja tričlanske komisije z dne 27.5.2002 izhaja, da naj bodo stiki postopni, da se otroka navadita. S stiki bosta otroka dobila vsaj delno povrnjen občutek varnosti in družinske pripadnosti, ki jo potrebujeta za zdrav duševni razvoj. Glede na navedeno tožeča stranka po presoji sodišča ni dokazala, da bi obstajali na strani očeta taki razlogi, zaradi katerih bi bila prepoved stikov v korist otrok.

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ker je sodišče odločitev sprejelo le na podlagi dokazov izvedenih v upravnem postopku, ne da bi samo izvajalo dokazni postopek, je sodba nezakonita. Upravno sodišče je tisti organ, ki ga Konvencija šteje za sodišče in je zato v sodnem postopku dolžno ugotavljati pravice in koristi otrok. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču, da opravi nov postopek z napotilom, da opravi glavno obravnavo in na podlagi izvedenih dokazov odloči o tožbi.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in stranka z interesom I.P. na pritožbo niso podali odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna ustavitev postopka zaradi prepovedi do stikov očeta z mladoletnima sinovoma. Pravico do stikov ureja 1. odstavek 106. člena ZZZDR, ki je veljal ob odločanju. Po tej določbi ima tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, pravico do osebnih stikov z njim, razen če CSD glede na koristi otroka ne odloči drugače. Po navedeni določbi gre za odločanje o pravici, o kateri odloči CSD na zahtevo stranke. Po določbi 119. člena ZZZDR pa se postopek zaradi prepovedi stikov lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. V tej določbi je namreč CSD dano generalno pooblastilo, da po uradni dolžnosti uvede postopek in odredi potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

Iz podatkov v predloženih upravnih spisih izhaja, da je CSD postopek zaradi prepovedi stikov začel po uradni dolžnosti na pobudo tožnice. Iz teh podatkov tudi izhaja in niti ni sporno, da je CSD v postopku zaradi prepovedi stikov pridobil strokovno mnenje komisije, iz katerega izhaja, da bosta otroka s stiki z očetom dobila vsaj delno povrnjen občutek varnosti in družinske pripadnosti, ki jo potrebujeta za zdrav duševni razvoj. To pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za ugotovitev, da ni potrebe za nadaljevanje postopka zaradi prepovedi stikov oziroma za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po določbi 4. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/99). Po tej določbi upravni organ postopek, če se je začel po uradni dolžnosti, ustavi. Če pa bi se v isti stvari postopek lahko, kot v tem primeru, začel tudi na zahtevo stranke, se postopek nadaljuje, kadar stranka to zahteva. Da bi tožnica zahtevala nadaljevanje postopka, pa iz podatkov v predloženih upravnih spisih ne izhaja. Nasprotno, tožnica je med postopkom na poziv CSD, da se izjasni glede prepovedi stikov, podala izjavo, iz katere izhaja, da s stiki soglaša. In ker tožnica nadaljevanja postopka ni zahtevala in predmet upravnega spora ni odločitev o stvari sami, ampak procesni sklep, sodišče s tem, ko ni samo izvajalo dokazov, ni kršilo določb ZUS.

Ker glede na navedeno uveljavljana pritožbena razloga nista podana, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.