Jedro

Gre za vprašanje zagotovitve pravne varnosti, ker materialnopravna odločitev višjega sodišča o pridobitvi lastninske pravice po 116. členu SZ odstopa od predhodne odločitve Vrhovnega sodišča v tej zadevi.

Obrazložitev

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pridobitve lastninske pravice po 116. členu Stanovanjskega zakona (tč. 3 sodbe sodišča prve stopnje).

OBRAZLOŽITEV:

1. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, da sta po preureditvi podstrešnih prostorov vsak do ½ solastnika večsobnega stanovanja v mansardi stanovanjske hiše v Ljubljani. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. S sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 814/2005 sta bili sodbi razveljavljeni in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. V novem sojenju je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da sta tožnika zemljiškoknjižna in dejanska solastnika vsak do ½ večsobnega stanovanja v skupni površini 153,58 m2 v mansardi stanovanjske hiše v v Ljubljani (tč. 3), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini (tč. 4). Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in ugodilo pritožbi tožene stranke ter spremenilo tč. 3 prvostopenjske sodbe tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da so bili vsi prostori, ki so bili dodeljeni dolžnikoma v uporabo, že prej dodeljeni posameznikom kot stanovanjski prostori in niso bili skupni prostori zgradbe. Tožnika sta jih le adaptirala. Poleg tega tri listine potrjujejo, da je bil tožnik leta 1981 ob dodatni dodelitvi dveh prostorov opredeljen kot imetnik stanovanjske pravice za vse prostore. V stanovanjski pogodbi so bili našteti vsi mansardni prostori in opredeljeni kot stanovanjski. Uporaba 116. člena Stanovanjskega zakona (SZ) je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljena.

3. Tožnika sta vložila predlog za dopustitev revizije. V njem zatrjujeta bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 347. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da je višje sodišče odločilo popolnoma drugače glede elementarnega vprašanja dejanskega stanja, ki je bilo do tedaj že (nesporno) ugotovljeno, ne da bi opravilo glavno obravnavo. V predlogu je nadalje zatrjevana uporaba materialnega prava in sicer zmotna uporaba 116. člena SZ. Tožeča stranka polemizira z razlogi drugostopenjske sodbe in se ves čas sklicuje na zaključke sklepa II Ips 814/2005, da so sporni podstrešni prostori predstavljali skupne prostore stanovanjske hiše in ob dodelitvi niso pomenili stanovanja, tožnika pa na teh prostorih nista imela stanovanjske pravice. Odločitev o navedenem pravnem vprašanju je izredno pomembna za zagotovitev pravne varnosti tožnikov, hkrati pa glede tega vprašanja odločitev sodišča druge stopnje bistveno odstopa od dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je utemeljen.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je vprašanje pridobitve lastninske pravice s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši po 116. členu SZ pomembno pravno vprašanje. Tožeča stranka pravilno opozarja, da gre v obravnavanem primeru za vprašanje zagotovitve pravne varnosti, saj materialnopravna odločitev višjega sodišča v tem primeru odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, to je od predhodne odločitve Vrhovnega sodišča v tej zadevi, to je sklepa II Ips 814/2005 z dne 25. 10. 2007. Zato je Vrhovno sodišče predlogu tožnikov ugodilo in revizijo glede vprašanja pridobitve lastninske pravice po 116. členu SZ dopustilo.