Jedro

Pri izračunu razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine je prišlo do napake, kar priznava tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Pri izračunu namreč ni bila upoštevana plačana akontacija dohodnine iz naslova plače, kar je posledično vplivalo na napačno določitev obveznosti glede doplačila dohodnine.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 01-24529-0 z dne 29. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožniku odmeril dohodnino za leto 2014 v znesku 4.029,06 EUR ter ugotovil, da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine znaša 1.212,30 EUR, ki jo mora tožnik plačati v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno. Ugotavlja, da je tožnik v letu 2014 v Sloveniji prejel plačo v višini 7.575,65 EUR, regres v višini 115,33 EUR ter nadomestilo v znesku 892,50 EUR. Od navedenih dohodkov je bila plačana tudi akontacija dohodnine in sicer od plače v znesku 829,78 EUR, od regresa 18,84 EUR ter od nadomestila 24,88 EUR. Prav tako je tožnik prejel dohodke iz Avstrije iz naslova plače v višini 22.774,61 EUR, od tega dohodka pa je bil v Avstriji plačan davek v višini 3.546,64 EUR. Davčna osnova od dohodkov iz Avstrije znaša 14.832,82 EUR, od dohodkov iz Slovenije 6.715,59 EUR, tako da skupna davčna osnova znaša 21.548,41 EUR. Pri odmeri dohodnine je bila upoštevana splošna olajšava za leto 2014 v višini 3.302,70 EUR, kar pomeni, da neto davčna osnova za odmero dohodnine znaša 18.245,71 EUR. V obravnavanem primeru je bila nato ob upoštevanju povprečne stopnje na podlagi 120. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tožniku odmerjena dohodnina v višini 4.029,06 EUR. Od tako odmerjene dohodnine je bila odšteta med letom plačana akontacija dohodnine v Sloveniji v višini 43,36 EUR in v Avstriji v višini 2.773,40 EUR, glede na to, da tožnikovi dohodki iz Avstrije predstavljajo 68,83 % letne davčne osnove. Ker je med letom plačana dohodnina nižja od odmerjene dohodnine, mora tožnik doplačati razliko v višini 1.212,30 EUR.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je bila tudi pri ponovnem izračunu dohodnine na prvi stopnji storjena napaka. Na to je tožnik opozoril davčni organ, ki je tudi priznal, da so očitno storili napako, saj so mu do rešitve pritožbe začasno odložili izvršbo. Pri tem pa so mu pojasnili, da naj v zvezi s ponovnim izračunom dohodnine vloži pritožbo na drugo stopnjo. Vendar je tudi tožena stranka ponovno storila napako, pri čemer je tožniku pojasnila, da je edina možna rešitev pritožba na Upravno sodišče. Ne glede na to pa je davčni organ že dne 16. 11. 2015 izdal sklep o izvršbi, ki ga je banka tudi že izvršila. Tožnik predlaga, da se ponovno izračuna dohodnina ter da se mu vrnejo zarubljena sredstva s stroški, ki so pri tem nastali.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pri odmeri dohodnine prišlo do napake, ker se ni upoštevalo, da je tožnik od slovenskih dohodkov plačal akontacijo dohodnine v višini 829,78 EUR.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče na podlagi listin predloženega spisa ugotavlja, da je v obravnavanem primeru pri izračunu razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine prišlo do napake, kar priznava tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Pri izračunu namreč ni bila upoštevana plačana akontacija dohodnine iz naslova plače v letu 2014 v višini 829,78 EUR, kar je posledično vplivalo na napačno določitev obveznosti glede doplačila dohodnine, zato je tožba v tem delu utemeljena.

7. Tožnik v tožbi tudi predlaga, da se opravi ponovni izračun dohodnine. V zvezi z navedenim pa sodišče ugotavlja, da je sam izračun dohodnine v skladu z ZDoh-2. V zadevi ni sporno, da je tožnik rezident Republike Slovenije in je tako zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Republike Slovenije. V obravnavanem primeru je davčni organ tudi upošteval olajšave skladno s predpisi, kakor tudi odbitek davka plačanega v Avstriji in sicer v skladu s Konvencijo o odpravljanju dvojnega obdavčevanja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Po navedeni konvenciji pa se v tujini plačan davek upošteva kot odbitek največ v višini odmerjene dohodnine od dohodkov v Avstriji. Ker so tožnikovi dohodki iz Avstrije znašali 68,83 % letne davčne osnove, je torej bil tožnik upravičen do odbitka v Avstriji plačanega davka v navedenem procentualnem razmerju.

8. Ker je bilo v zadevi dejansko stanje napačno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka mora v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 o zadevi ponovno odločiti v roku 30 dni od prejema te sodbe.