Jedro

Iz razlogov sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje glede izpolnitve pogojev za odstop spisa v kazenski pregon in sojenje glede soglasja oškodovanca oprlo na določbe ZKP. Vendar je pri tem povsem prezrlo določbo 514. člena ZKP, ki določa, da se daje mednarodna pravna pomoč po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo ali zakonom določeno drugače. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči, so torej subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. V (dvostranski) Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je v 37. členu določeno, kaj mora obsegati zaprosilo za prevzem kazenskega pregona in katere listine je treba priložiti, med drugim tudi izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona. Ker pogodba zahteva priložitev izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona, obtoženi A. A. utemeljeno uveljavlja, da ugotovitev sklepa, da oškodovanca odstopu spisa ne nasprotujeta (ker na poziv, naj se izjasnita glede odstopa spisa, nista odgovorila) ne zadostuje, saj pasivnost oškodovancev oziroma konkludentno ravnanje ne predstavlja izjave.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi obtoženega A. A. in po uradni dolžnosti za obtoženega B. B. se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se kazenski spis Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 62061/2019, zoper obtožena A. A. in B. B., zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, odstopi v kazenski pregon in sojenje pristojnim organom Republike Srbije.

2. Zoper sklep sta obtoženca vložila skupno pritožbo brez navedbe pritožbenega razloga in pritožbenega predloga, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da nasprotujeta odstopu spisa zaradi sojenja Republiki Srbiji in predlagala, da se sojenje izvede v Republiki Sloveniji. Obtoženi A. A. je vložil še eno pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, višjemu sodišču pa predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno „obravnavo in odločanje“.

3. Pritožba obtoženega A. A. je utemeljena, po uradni dolžnosti pa je bilo potrebno razveljaviti sklep tudi glede obtoženega B. B. 4. Oba pritožnika odstopu spisa nasprotujeta in zatrjujeta, da sta se pripravljena odzvati na vsako vabilo sodišča v Ljubljani, saj sta se v zvezi s to zadevo že odzvala na sodišče v Obrenovcu, ko sta bila zaslišana v okviru mednarodne pravne pomoči. Navajata še, da je kaznovalna politika v Republiki Srbiji strožja, prav tako razmere v zaporih, zato želita, da se kazenski postopek izvede v Republiki Sloveniji.

5. Drži navedba pritožnikov, da sta se v okviru mednarodne pravne pomoči odzvala vabilu sodišča v Obrenovcu, kjer sta bila zaslišana v zvezi z obravnavano zadevo oziroma očitkom v sedaj pravnomočni obtožnici. Vendar niti Zakon o kazenskem postopku (ZKP) niti Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah nimata posebnih določb, da se lahko kazenski spis odstopi zaradi sojenja drugi državi pogodbenici le v primeru, če je obtoženec nediscipliniran procesni udeleženec, zato pritožbene navedbe o pripravljenosti priti na sojenje v Republiko Slovenijo niso relevantne za odločanje o predlogu državnega tožilca za odstop spisa Republiki Srbiji. Prav tako ni relevantno zatrjevanje o slabšem položaju obtožencev v primeru izvedbe sojenja v Republiki Srbiji, zato tudi te navedbe ne morejo biti podlaga za v njuni skupni pritožbi predlagano odločitev.

6. ZKP v 519. členu in Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah v prvem odstavku 36. člena določata, da lahko pride do odstopa kazenskega spisa za kazenski pregon in sojenje, če je na ozemlju države pogodbenice storil kaznivo dejanje tujec, ki ima stalno bivališče v tuji državi, pri čemer pogodba še dodatno določa, da je določeno kaznivo dejanje kaznivo v obeh državah. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izkazana dvojna kaznivost, da naj bi obtoženca storila kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, da sta oba tujca in sicer državljana Republike Srbije, kjer imata tudi stalno bivališče. Vendar pa obtoženi A. A. utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve sklepa ne izhaja, da sta oškodovanec C. C. in D. D. podala soglasje za odstop kazenske zadeve za pregon in sojenje Republike Srbiji.

7. Pritožnik sicer uveljavlja, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb ZKP, vendar mu ni mogoče pritrditi. ZKP namreč v četrtem odstavku 519. člena določa, da ni dovoljen odstop kazenskih spisov, če je oškodovanec državljan Republike Slovenije, ki temu nasprotuje. Sodišče prve stopnje je v sklepu skladno s podatki spisa ugotovilo in obrazložilo, da sta bila oškodovanca pozvana, da sporočita, ali soglašata, da se kazenski spis odstopi v pregon in sojenje Republiki Srbiji, vendar nista odgovorila, v pozivu pa sta bila tudi opozorjena, da bo v primeru, da v določenem roku ne bosta odgovorila, sodišče štelo, da z odstopom pregona soglašata. Na ta način je torej pravilno, v skladu z določbo ZKP, ugotovilo, da odstopu spisa ne nasprotujeta.

8. Iz razlogov sklepa tako izhaja, da se je sodišče prve stopnje glede izpolnitve pogojev za odstop spisa v kazenski pregon in sojenje glede soglasja oškodovanca oprlo na določbe ZKP. Vendar je pri tem povsem prezrlo določbo 514. člena ZKP, ki določa, da se daje mednarodna pravna pomoč po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo ali zakonom določeno drugače. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči, so torej subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. V (dvostranski) Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je v 37. členu določeno, kaj mora obsegati zaprosilo za prevzem kazenskega pregona in katere listine je treba priložiti, med drugim tudi izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona. Ker pogodba zahteva priložitev izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona, obtoženi A. A. utemeljeno uveljavlja, da ugotovitev sklepa, da oškodovanca odstopu spisa ne nasprotujeta (ker na poziv, naj se izjasnita glede odstopa spisa, nista odgovorila) ne zadostuje, saj pasivnost oškodovancev oziroma konkludentno ravnanje ne predstavlja izjave. Pritrditi je zato pritožniku, da niso izpolnjeni pogoji za odstop spisa, določeni v Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki izrecno določa, da je zaprosilu za prevzem kazenskega pregona potrebno priložiti izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona.

9. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi ugodilo, za obtoženega B. B., ki se ni pritožil v tej smeri, pa po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.