Up-443/00

30. 1. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. na seji senata dne 30. januarja 2001

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 196/99 z dne 10. 2. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. I P 662/96 z dne 3. 11. 1998 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper dopis Državnega tožilstva Republike Slovenije št. Ct 535/00-4DP-rš z dne 23. 5. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe zoper prvega in sedmega toženca ustavilo postopek. Z istim sklepom je hkrati zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil na ugotovitev, da so ostali toženci (med njimi tudi ustavni pritožnik) motili tožnika v njegovi mirni in neposredni posesti nepremičnine, s tem, da se od 22. do 24. 11. 1996 po vstopu v stanovanje zaradi popisa zapuščine niso hoteli odstraniti ter da so tako preprečili redno in nemoteno uporabo stanovanja. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in ga spremenilo tako, da je ugotovilo, da so toženi (razen prvo in sedmo toženi, zoper katera je bila tožba v postopku na prvi stopnji umaknjena) motili posest tožnika. Menilo je, da ima tožnik kot dedič spornega stanovanja pravico do varstva posesti. Poudarilo je tudi, da utegne biti njegovo posestno varstvo še celo močnejše kot varstvo ostalih dedičev, saj je imel edino on ves čas tudi dejansko oblast nad stanovanjem. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da bi odločitev, ki bi v škodo močnejše posesti zavarovala šibkejšo, kršila ustavno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave) in pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave). Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da mu je Višje sodišče s spremembo sklepa sodišča prve stopnje odvzelo možnost, da predstavi svoje materialne dokaze, ki nasprotujejo trditvam tožeče stranke. S tem naj bi mu sodišče kršilo načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave in 13. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) in pravico do poštenega sojenja (3. člen EKČP).

2.Po prejemu sklepa Višjega sodišča je odvetnica toženih strank dne 16. 5. 2000 pri Državnem tožilstvu RS vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki je tožilstvo ni vložilo, ker je ocenilo, da za njeno vložitev ni javnega interesa. Ustavni pritožnik meni, da so mu bile z dopisom Državnega tožilstva, s katerim ga je to obvestilo, da ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti, kršene temeljne pravice in svoboščine. Zatrjuje namreč, da je sklep Višjega sodišča krivičen, zato bi si po njegovem mnenju moralo tožilstvo v javnem interesu prizadevati za razveljavitev tega sklepa. Glede na to, da tožilstvo na takšen "krivičen" sklep ni reagiralo, pritožnik meni, da odločitev tožilstva ne temelji na civiliziranih pravnih načelih pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP) in pravice do pravnega sredstva (13. člen EKČP).

3.Ustavna pritožba se na podlagi 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Posamični akt, ki ga je v konkretni zadevi mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, je sklep Višjega sodišča, zato je rok za vložitev ustavne pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa odvetnici ustavnega pritožnika. Iz spisa izhaja, da je ustavni pritožnik dne 16. 5. 2000 pri Državnem tožilstvu vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, kar kaže, da je bil ustavnemu pritožniku oziroma njegovi odvetnici sklep Višjega sodišča vročen že pred 16. 5. 2000. Glede na to je ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča, vložena 27. 12. 2000, prepozna.

4.Ustavno pritožbo, ki jo je pritožnik vložil zoper dopis Državnega tožilstva, je Ustavno sodišče zavrglo, ker dopis ni pravni akt, ki ga bi bilo mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, saj se z njim ne odloča o pravicah in obveznostih pritožnika.

5.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS ter na podlagi prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude