Jedro

Predlog se ne dopusti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je od sodišča zahteval, naj ugotovi ničnost dveh darilnih pogodb, katerih predmet je bil polovični solastninski delež na kmetijskih zemljiščih, ki bi ga sicer podedoval on. Zahteval je tudi, naj ugotovi ničnost pogodbe, s katero sta solastnika solastnino na teh zemljiščih razdelila, neveljavnost opravljenih zemljiškoknjižnih vpisov in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Podrejeno je uveljavljal še odškodninski zahtevek.

2.Sodišče prve stopnje je vse njegove tožbene zahtevke zavrnilo. Ugotovilo je, da je bila prva darilna pogodba iz leta 1988, na podlagi katere je prvi toženec prejel solastninski delež na kmetijskih zemljiščih, nična, ker je nasprotovala prisilnim predpisom Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), da pa je bil kljub ničnosti drugi toženec v opravičljivi zmoti glede pravne veljavnosti darilne pogodbe in je zato sporne nepremičnine priposestvoval. Ker je darilna pogodba iz leta 1988 zgorela, je drugi toženec v sodnem postopku dosegel vzpostavitev zemljiškoknjižne listine po 234. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in nato vpis svoje solastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila druga darilna pogodba, ki jo je drugi toženec nato sklenil s sinom, tretjim tožencem, v skladu z ZKZ in da je bil tretji toženec dobroveren. Odločilo je tudi, da podrejeni odškodninski zahtevek zoper prvega toženca ni utemeljen, ker ni ravnal protipravno, zoper druga dva toženca pa je zahtevek zastaral.

3.Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4.Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnih vprašanj:

-Ali lahko zemljiškoknjižni vpis, opravljen na podlagi ničnega ali nedopustnega pravnega posla, ustvari veljavno lastninsko pravico v korist pridobitelja?

-Ali je dopustno priznati priposestvovanje tudi v primerih, ko je pravni posel, na katerem temelji posest, po zakonu ničen oziroma prepovedan?

-Ali lahko dobrovernost priposestvovalca temelji na nepoznavanju prisilnih predpisov (ZKZ in OZ) in na očitno neveljavnem pravnem poslu?

-Ali lahko institut priposestvovanja sanira oziroma nadomesti ničen ali prepovedan pravni posel, ki po 86. členu OZ nima pravnih učinkov?

-Ali sme sodišče zavrniti tožbo za ugotovitev ničnosti pravnega posla zato, ker je bil na njeni podlagi že opravljen vpis v zemljiško knjigo?

-Ali lahko sodišče svojo odločitev opravi na izbranih delih pričevanja in zanemari nasprotujoče dele iz iste izjave, ne da bi pojasnilo razloge za takšno dokazno presojo (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP)?

-Ali lahko pravnomočni sklep o vzpostavitvi listine v zemljiškoknjižnem postopku (Dn 1214/2009) zavezuje sodišče v pravdi, če temelji na nični pogodbi in je s tem v nasprotju s prisilnimi predpisi?

-Ali pomeni ponovna odločitev sodišča prve stopnje, ki v ponovljenem postopku ne upošteva pravnih napotil višjega sodišča, bistveno kršitev določb postopka po 339/2 - 14 ZPP?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. člena ZPP).

8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo z večino glasov (sedmi odstavek 324. člena ZPP).