Jedro

Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojim zahtevkom, pomeni, da bi morala tožena stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksne ugodnosti. Tega pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni storila. Ker podatki, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, niso predstavljali podlage za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse, je njen predlog utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse z dne 28. 8. 2018. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Predlagala je obročno plačilo sodne takse v štirih zaporednih mesečnih obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse zavrnilo, ker je na podlagi podatkov o njenem premoženjskem stanju ugotovilo, da razpolaga z likvidnimi sredstvi in nima blokiranih TRR. Ugotovilo je še, da trditev o izgubi pomembnega kupca in komaj zadostnih prihodkih za pokrivanje tekočih obveznosti ni dokazala.

5. V postopku odločanja o taksnih ugodnostih po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, tj. v konkretnem primeru ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojim zahtevkom, pomeni, da bi morala tožena stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksne ugodnosti. Tega pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni storila. Ker podatki, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, niso predstavljali podlage za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse, je njen predlog utemeljeno zavrnilo.

6. Neutemeljene so pritožnikove navedbe, da je bilo njegovo premoženjsko stanje ob odločanju o predlogu za taksne ugodnosti v drugi polovici leta 2018 drugačno od tistega, ki izhaja iz bilančnih podatkov za leto 2017. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje svojega premoženjskega stanja ni pojasnila. Zato sodišče njenega premoženjskega stanja ni bilo dolžno samo preverjati, saj je za kaj takega pooblaščeno v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZST-1 šele, če v resničnost podanih navedb dvomi. Ob smiselni uporabi 286. člena ZPP bi morala tožena stranka navedbe o svojem premoženjskem stanju v drugi polovici leta 2018 podati že pred sodiščem prve stopnje.1

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP).

8. O pritožbi je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

1 Prim. VSL sklep I Cpg 1094/2014 in VSL sklep I Cpg 921/2014.