Jedro

Sporna pripravljalna vloga tožnika je po svoji vsebini le umik tožbe in specifikacija stroškov postopka in ne obrazložena vloga. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo OT, ko je odmerilo nagrado po 2. točki tar. št. 15 (v višini 150 točk), saj bi jo moralo pravilno odmeriti po 4. točki tar. št. 19 kot drugo vlogo v višini 50 točk.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek dosojenih stroškov postopka zniža na 264,47 EUR.

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 93,36 EUR, v roku 8 dni od vročitve sodne odločbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožniku v roku 8 dni povrne stroške postopka v znesku 321,59 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa (odločitev o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je tožnikovemu pooblaščencu priznalo tudi stroške v višini 150 točk za pripravljalno vlogo z dne 2. 3. 2018. Po njenem mnenju mu pripadajo zanjo le stroški v višini 50 točk, saj v tej vlogi ni navedb, s katerimi bi tožnik pojasnjeval svoje nejasne navedbe, podajal pravna naziranja in podobno. Gre le za umik tožbe, s pojasnilom razloga (pojasnilo o realizaciji zahtevka in navedbe o potrebnih stroških postopka).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških postopka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, odločitev o stroških postopka pa je delno materialno pravno zmotna.

5. V predmetni zadevi je tožnik dne 2. 3. 2018 umaknil tožbo, vloženo dne 2. 2. 2017 zaradi neplačanega dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti potrebne stroške postopka v znesku 321,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Tožena stranka nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, ki je pooblaščencu tožnika priznalo tudi stroške v višini 150 točk za pripravljalno vlogo z dne 2. 3. 2018, s katero je umaknil tožbo, saj meni, da mu za to vlogo pripadajo le stroški v višini 50 točk. 6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa tožnikovemu pooblaščencu priznalo tudi stroške 150 točk za pripravljalno vlogo z dne 2. 3. 2018, s katero je tožnik umaknil tožbo. Pripravljalna vloga tožnika, datirana z 2. 3. 2018, je po svoji vsebini le umik tožbe in specifikacija stroškov postopka in ne obrazložena vloga. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015), ko je odmerilo nagrado po 2. točki tar. št. 15 (v višini 150 točk), saj bi jo moralo pravilno odmeriti po 4. točki tar. št. 19 kot drugo vlogo v višini 50 točk. 7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek dosojenih stroškov postopka (321,59 EUR) znižalo na znesek 264,47 EUR kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožnik dolžan povrniti potrebne stroške postopka v višini 93,63 EUR in sicer za pritožbo 200 točk (tar. št. 15/4 v zvezi s 15/1č) in 2 % materialnih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).