Jedro

Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, je v obravnavani zadevi sporen poseg v parcelo št. 2425 last tožečih strank na skrajnem severnem delu, to je na delu za objektom tožečih strank, ki stoji na navedeni parceli, zato je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je zatrjevano spodkopavanje temeljev, na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s tistim delom zemljišča, na katerem tožeča stranka zahteva varstvo lastninske pravice oz. je predlagala izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke podan proti sklepu istega sodišča z dne 19.6.2006, s katerim je sodišče delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 30.5.2006. Proti takemu sklepu se je pritožila tožena stranka po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe s trditvijo, da toženec nadaljuje s spodkopavanjem mejnega zidu. V skladu s to trditvijo je predlagala, da sodišče prepove tožencu vznemirjanje tožeče stranke pri uporabi njenega zemljišča in izvrševanju lastninske pravice na zemljišču v pasu 1 m do 1,5 m na meji med parcelama pravdnih strank. Pod točko 2 predlagane začasne odredbe pa je predlagala, da sodišče prepove tožencu spodkopavanje zemljišča in mejnega zidu med parcelama pravdnih strank. Za svoje trditve je tožeča stranka predlagala zaslišanje strank in ogled na kraju samem, sodišče teh dokazov pa ni izvedlo. Toženec zanika, da bi na spornem mejnem pasu storil karkoli novega po zaključku glavne obravnave, na kateri je bila izdana sodba. Trditve tožeče stranke so v tej fazi postopka nedokazane, zaradi tega je izdana začasna odredba popolnoma neutemeljena. Iz izdane začasne odredbe se vidi, da sodišče ni v celoti ugodilo predlogu tožeče stranke, tožencu je namreč prepovedano vznemirjati tožečo stranko pri uporabi zemljišča in izvrševanju lastninske pravice na zemljišču v spornem mejnem pasu. Iz pravdnega spisa in v njem izvedenih dokazov pa sledi, da tožeča stranka že več kot 50 let ne uporablja spornega mejnega pasu. Če je temu tako, potem ne more biti vznemirjenja. Le če bi bila potrjena sodba, ki je izdana v tej pravdi, bi lahko tožeča stranka zahtevala izvršbo, vendar glede na izrek sodbe, do posesti spornega mejnega pasu sploh ne bi prišla, saj v tožbi ni zahtevala izročitve v posest le tega. Poleg tega se izpodbijana začasna odredba glasi enako kot izrek sodbe, ki je bila izdana in še ni pravnomočna. Tako v izreku sodbe kot v izreku začasne odredbe, se namreč tožencu prepoveduje vznemirjanje tožeče stranke pri uporabi spornega mejnega pasu in izvrševanja lastninske pravice na tem pasu. Po obstoječi sodni praksi se začasno odredbo ne more zahtevati tega, kar se zahteva, da se izreče s sodbo. Pritožnik nadalje trdi, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni dokaza, da ji grozi nastanek težko nadomestljive škode, saj tudi v primeru, če bi se zid porušil, to ni škoda, ki se je ne bi dalo nadomestiti.

Na pritožbo tožene stranke je odgovorila tožeča stranka in v odgovoru izpodbija navedbe tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

S sklepom z dne 19.6.2006 je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe tožeče stranke tako, da je toženi stranki prepovedalo vznemirjati tožečo stranko pri uporabi njenega zemljišča in izvrševanju lastninske pravice na zemljišču v pasu 1 m so do 1,5 m, ki se nahaja med katastersko mejo in obstoječim zidom, to je med parcelama 109/5 k.o. O. in parcelo št. 2425 k.o. O., vse vzdolž po celi meji med navedenima parcelama. Del predloga za izdajo začasne odredbe, ki se je nanašal na prepoved spodkopavanja in podiranja mejnega zidu med parcelama 2423 in 109/5 k.o. O. pa je sodišče zavrglo in je pojasnilo, da je v tem delu zavarovanje tožečima strankama že nudeno z začasno odredbo z dne 4.11.1997. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnici izkazali verjeten obstoj zatrjevanih predpostavk po 2. odstavku 272. člena ZIZ, glede verjetnosti terjatve se je sodišč v celoti sklicevalo na razloge v izdani sodbi. Štelo je, da sta tožnici z verjetnostjo izkazali tudi verjeten nastanek težko nadomestljive škode, z utemeljitvijo, da toženec očitno s spodkopavanjem ni prenehal. Po oceni sodišča prve stopnje gre za dejanja toženca, ki razen namena vznemirjenja, nimajo drugega cilja, zato je sodišče prve stopnje prepričano, da z izdajo te začasne odredbe ta ne bo utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnicama. Tožeča stranka je torej predlagala in sodišče prve stopnje je izdalo regulacijsko začasno odredbo, ki ne služi zagotovitvi možnosti kasnejše izvršbe, temveč začasni ureditvi spornega razmerja med strankama do dokončne rešitve sodnega postopka. Tovrstna začasna odredba pa mora biti povezana s spornim razmerjem, ki naj se začasno uredi. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe trdila, da toženec nadaljuje z vznemirjanjem lastninske pravice tožnic in s spodkopavanjem mejnega zidu, kar lahko povzroči podiranje mejnega zidu in s tem povzroči večjo škodo tožniku od škode, če bi nastala tožencu, če bi prenehal s tovrstnim dejanjem, pri tem je toženec dne 20.5.2006 ponovno začel tudi s spodkopavanjem temeljev na katerih stoji hiša tožnic, kar lahko povzroči tožnicama nenadomestljivo škodo. Kot dokaz za te trditve je tožeča stranka predlagala zaslišanje tožečih strank ter ogled na kraju samem. Po oceni pritožbenega sodišča so take navedbe tožeče stranke najmanj nejasne, saj ni jasno v čem je spodkopavanje temeljev na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s delom zemljišča (spornega pasu), na katerem je tožeča stranka zahtevala varstvo lastninske pravice in je tudi dne 30.5.2006 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 19.6.2006. Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, na kar se sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je v obravnavani zadevi sporen poseg v parcelo št. 2425 last tožečih strank na skrajnem severnem delu, to je na delu za objektom (hlevom) tožečih strank, ki stoji na navedeni parceli, zato je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je zatrjevano spodkopavanje temeljev na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s tistim delom zemljišča, na katerem tožeča stranka zahteva varstvo lastninske pravice oz. je predlagala izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. odst. 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje oceniti, po potrebi tudi z izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka, ali je predlagana začasna odredba sploh povezana s spornim razmerjem, ki se naj začasno uredi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč to ne izhaja. Ko bo sodišče ugotovilo pravno pomembna dejstva, naj znova presodi, ali so bili za izdajo začasne odredbe podani vsi potrebni pogoji.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.