Jedro

Državno pravobranilstvo RS ni zakoniti zastopnik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1241/98 z dne 26.1.2000, se razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

Iz izpodbijane sodbe in iz podatkov predloženega spisa izhaja, da je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije vložilo za tožečo stranko tožbo, zoper odločbo tožene stranke z dne 8.6.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote V. z dne 20.2.1998. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke.

V pritožbi vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka Š.V. predlaga spremembo sodbe tako, da se tožba zavrne.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: Državno pravobranilstvo je sprožilo upravni spor (vložilo tožbo) kot da je zakoniti zastopnik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vendar ni. Pred sodiščem namreč zastopa le državo, njene organa in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe (1. odstavek 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu, ZDpra). Sklad ni državni organ. Je pravna oseba (3. člen Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96, ZSKZ), zastopa ga njegov direktor (6. člen ZSKZ). Ne ZSKZ, ne kakšen drug predpis ne vsebuje določb o tem, da je sklad organ države, niti ni takšnih predpisov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati kaj takšnega. Sklad tudi ne sodi med "upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe", ker ga zakon ne uvršča mednje (glej Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, Uradni list RS, št. 71/94 in 47/97). Za sklad določa zakon, da posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode (3. člen ZSKZ), toda predpisi o njih sklada ne uvrščajo med osebe iz 1. odstavka 7. člena ZDpra (glej Zakon o zavodih, Uradni list RS, št. 12/91). Državno pravobranilstvo torej ni zakoniti zastopnik sklada.

Sicer pa je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, ZUS) položaj državnega pravobranilca v upravnem sporu uredil posebej. Po določbi 17. člena ZUS je državni pravobranilec stranka v upravnem sporu. Prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu določa, da je državni pravobranilec zastopnik javnega interesa v upravnem sporu.

Ob takšnih ugotovitvah se pokaže, da je tožbo, ki jo je vložil državni pravobranilec kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil nekdo, ki ni zakoniti zastopnik stranke. Sodišče prve stopnje je zato bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (3. odstavek 75. člena Zakona o upravnih sporih. Gre za takšno kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je vrhovno sodišče, na podlagi istega zakonitega določila ZUS, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo.