15. 1. 2009

KLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude javnega zavoda Lekarne Ajdovščina, Ajdovščina, in drugih, ki jih zastopa Bojana Ozimek, odvetnica v Ljubljani, na seji 15. januarja 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 22.k člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – ur. p. b., 17/08, 58/08 in 80/08) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Uredbe o dodatni delovni uspešnosti v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/06 in 136/06) se zavrne.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti šestega odstavka 8. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08 in 123/08) se zavrne.

Obrazložitev

A.

Pobudniki izpodbijajo četrti odstavek 22. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZSPJS-UPB6). Izpodbijani zakonski določbi očitajo, da je v neskladju s 14. členom Ustave, ker določa omejitev plače direktorja iz naslova delovne uspešnosti na največ tri njegove plače v posameznem letu. Navajajo, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-134/96 z dne 23. 9. 1999 (Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 212) že razveljavilo vsebinsko enako omejitev plač za delovno uspešnost zaposlenih v javnem sektorju. Določbi 14. člena Uredbe o dodatni delovni uspešnosti v javnem sektorju (v nadaljevanju Uredba/1) in določbi četrtega odstavka 8. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (v nadaljevanju Uredba/2) pa očitajo, da presegata zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 22. člena ZSPJS-UPB6.

B.

Drugi odstavek 22.k člena ZSPJS

Pobudniki so ob vložitvi pobude izpodbijali četrti odstavek 22. člena ZSPJS-UPB6, ki je določal, da višino dela plače za delovno uspešnost (redno in dodatno iz naslova uspešnosti pri prodaji blaga in storitev) ravnatelja, direktorja in tajnika določi organ, pristojen za njihovo imenovanje na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister. Podlaga za izplačilo dodatne delovne uspešnosti je bila določba tretjega odstavka 22. člena ZSPJS-UPB6, ki je v tem delu prenehala veljati z uveljavitvijo Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 57/07 – v nadaljevanju ZSPJS-G). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) po tej noveli takšnih omejitev pri izplačilu dodatne delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ne določa več. Z ZSPJS-G je bila izpodbijana določba preštevilčena. Vsebina četrtega odstavka 22. člena ZSPJS-UPB6, ki se je nanašala na redno delovno uspešnost, je bila prenesena v tretji odstavek 22.a člena ZSPJS. Vsebina izpodbijane določbe, ki se je nanašala na dodatno delovno uspešnost, pa je bila prenesena v drugi odstavek 22.k člena ZSPJS. Ker pobudniki izpodbijajo ureditev dodatne delovne uspešnosti, je Ustavno sodišče štelo, da izpodbijajo to določbo zakona.

Pobudniki izpodbijani določbi očitajo, da je neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker naj bi omejila plače direktorja iz naslova dodatne delovne uspešnosti na največ tri njegove plače v posameznem letu. Očitek je neutemeljen. Izpodbijana določba ne pomeni podlage za omejevanje izplačila dodatne delovne uspešnosti direktorjem zavoda. Na njeni podlagi organ, pristojen za imenovanje direktorja, ravnatelja in tajnika, določi le višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Ker je pobuda v tem delu očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka tega sklepa).

Člen 14 Uredbe/1

Pobudniki izpodbijajo 14. člen Uredbe/1, ker v nasprotju z drugim odstavkom 22.k člena ZSPJS omejuje izplačilo dodatne delovne uspešnosti na največ tri osnovne mesečne plače direktorja v posameznem letu. Z uveljavitvijo Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 69/08) 1. 1. 2009 je Uredba/1 prenehala veljati. Ker je očitek pobudnikov glede na razloge, navedene že v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa, očitno neutemeljen, se Ustavno sodišče ni posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali pobudniki izkazujejo pravovarstveno potrebo za presojo predpisa, ki je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrnilo (2. točka izreka tega sklepa).

Šesti odstavek 8. člena Uredbe/2

Pobudniki izpodbijajo tudi četrti odstavek 8. člena Uredbe/2. Ta je z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 37/07), zaradi preštevilčenja, postal šesti odstavek 8. člena Uredbe/2. Predmet preizkusa je zato šesti odstavek 8. člena Uredbe/2. Izpodbijani določbi očitajo, da je v neskladju z drugim odstavkom 22.k člena ZSPJS, ker nezakonito omejuje plače iz naslova dodatne delovne uspešnosti direktorja na tri plače v posameznem letu. Očitek je neutemeljen. Izpodbijana določba zgolj določa, da se dodatna delovna uspešnost iz naslova uspešnosti pri prodaji blaga in storitev izplačuje v skladu z uredbo, ki ureja dodatno delovno uspešnost v javnem sektorju. Ker je pobuda tudi v tem delu očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (3. točka izreka tega sklepa).

Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo, ne da bi se spuščalo v to, ali pobudniki izkazujejo pravni interes.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik