Jedro

Po določbi drugega odstavka 365. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je tožena stranka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje navajala, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko dovoljenega roka in bi jo zato sodišče prve stopnje moralo zavreči, bi sodišče druge stopnje moralo sodbo sodišča prve stopnje glede tega preizkusiti. Ker tega ni storilo je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je take narave, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Obenem pa to pomeni, da ima sodba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, saj v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih (13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevku tožeče stranke za razveljavitev odpovedi delovnega razmerja, do katere naj bi prišlo na podlagi sporočil tožene stranke z dne 28.11.1994 in 12.12.1994. Ugotovilo je, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki trajalo do 9.9.1996 in odločilo, da ji je zato dolžna tožena stranka do tega datuma izplačati osebni dohodek s prispevki in zamudnimi obrestmi, ter ji celotno obdobje delovnega razmerja vpisati v delovno knjižico.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji je tožena stranka vložila pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajala je, da pritožbeno sodišče ni obravnavalo vseh njenih pritožbenih navedb, saj ni zavzelo stališča niti glede tega, kako je treba pravno šteti njena sporočila niti glede tega, če je bila tožba sploh vložena pravočasno. Zato napadena sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka (14. točka 399. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tudi zavzelo napačno pravno stališče do odpovedi tožnice oziroma do sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, saj je do tega prišlo, pa čeprav brez pisne odpovedi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da razveljavi sodbi nižjih sodišč in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju:ZPP) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodbe ne da preizkusiti), ki jo formalno uveljavlja revizija, ugotovilo pa je tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo revizija uveljavlja vsebinsko, in je glede na to, da je nastala na drugi stopnji, po določbi 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP revizijski razlog.

Po določbi drugega odstavka 365. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP (sodba sodišča prve stopnje nima obrazložitve glede odločitve v 2. in 3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je tožena stranka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje navajala, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko dovoljenega roka in bi jo zato sodišče prve stopnje moralo zavreči, bi sodišče druge stopnje moralo sodbo sodišča prve stopnje glede tega preizkusiti. Ker tega ni storilo je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je take narave, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Obenem pa to pomeni, da ima sodba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, saj v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih (13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP).

Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 394. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in jo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).