Jedro

V postopku sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, zato splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenih naslovih, ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa taka navedba ne pomeni ovire. Dolžnik namreč le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 7.817,00 SIT v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ.) Zoper dovolitev izvršbe s prodajo premičnin je dolžnik pravočano vložil ugovor. Navedel je, da nikoli ni opravljal dejavnosti na naslovu K... , Kranj. Na tem naslovu je privatno stanovanje, ki je v lasti zakonite zastopnice dolžnika in njenega moža (priloga B2). Dolžnik ima sicer v registraciji podjetja kot sedež naveden K..., Kranj, vendar na tem naslovu nikoli ni opravljal poslovne dejavnosti, namembnost stanovanja pa tudi nikoli ni bila spremenjena v poslovni prostor. Dolžnik ima sedež na naslovu P... v Kranju. Premičnine na naslovu K..., Kranj so v lasti zakonite zastopnice dolžnika in njeneg moža in ne dolžnika. Predlaga združitev predmetnega izvršilnega postopka s postopkom, ki se vodi pod opr. št. Ig 2000/00251. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 57. člena ZIZ ugovor poslalo upniku v odgovor, na katerega je upnik tudi odgovoril. Navedel je, da je skladno s 30. členom ZGD za sedež družbe mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost ali kraj, kjer se pretežno vodijo njeni posli. Ker na naslovu P... dolžnik ne posluje, upravičeno domneva, da se posli podjetja opravljajo na naslovu K..., Kranj, kjer je tudi sedež dolžnika. V odgovoru je priglasil stroške. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. V ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova mora dolžnik navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člen ZIZ in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. V ugovoru dolžnik ni navedel nobenih razlogov, s katerimi bi v smislu citiranega določila nasprotoval upnikovi judikatni terjatvi. Trditev, da na naslovu K..., Kranj nikoli ni imel sedeža , da ima ta naslov ko sedež naveden le v sodnem registru, da je dejansko posloval na naslov P..., Kranj, in da je na K... privatno stanovanje, v katerem dolžnik nima premičnin, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč opravljanje le-te. V tem postopku sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, zato splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na zgoraj navedenem naslovu, ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa taka navedba ne pomeni ovire. Dolžnik namreč le zatrjuje, da premičnin na navedenem naslovu nima, n pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. O predlagani združitvi predmetnega izvršilnega postopka s postopkom Ig 2000/00251 sodišče druge stopnje ni odločalo, ker je za odločanje o tem pristojno sodišče prve stopnje. Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ter zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Izrek o upnikovih stroških odgovora na ugovor temelji na prvem odstavku 165. člena, v zvezi s 154. členom in 1. odst. 155. člena ZPP ter 15. členom ZIZ. Ker je bil upnikov odgovor na ugovor potreben, je pritožbeno sodišče upniku priznalo priglašene stroške nagrade odvetniku za sestavo odgovora na ugovor po drugi alineji 5. odst. Tarifni št. 21 Odvetniške tarife 50 točk, kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odočanja znaša 4.500,00 SIT, stroške za sodno takso po 3. odst. Taksne tarife 1 ZST v višini 200 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 3.000,00 SIT in stroške za poštnino v znesku 317,00 SIT. Skupni znesek tako odmerjenih stroškov je razviden iz 2. odst. izreka tega sklepa.