Jedro

Sodišče v okviru preizkusa dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preverja le, ali je predlog vložila upravičena oseba in ali je bilo storilcu v preteklosti že odložena izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja ter ali je od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo že več kot dve leti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec zaradi kršitev Ustave RS, Zakona o prekrških (ZP-1), Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o voznikih (ZVoz-1), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Zakona o osebnih dokumentih, Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS), v pritožbi pa se tudi sklicuje na nekatere sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah zoper Republiko Slovenijo, odločbo Ustavnega sodišča Up-240/15-20 z dne 22. 1. 2019, Up-571/15-23 z dne 22. 1. 2019 ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah s protokoli. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in se upoštevajo vse okoliščine, da se upošteva, da je znanje neodtujljivo, da je ogrožena njegova zaposlitev in socialno stanje ter stiki z mladoletnim otrokom ter da se izvede pošten sodni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče storilcu s sklepom EPVD 67/2021 z dne 23. 2. 2021 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilec je 7. 4. 2021 vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je ob preizkusu pravočasnosti in dovoljenosti storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugotovilo, da iz evidence kazenskih točk pri Ministrstvu za pravosodje izhaja, da je storilcu bila v preteklosti odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po sklepu Okrajnega sodišča v Celju EPVD 626/2018 z dne 16. 11. 2018 in da je preizkusna doba po tem sklepu potekla 20. 7. 2020. Ker četrti odstavek 202.d člena ZP-1 določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je ob zgoraj povzetih ugotovitvah, ki jih storilec s pritožbenimi navedbami ne izpodbija, odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

5. Iz povzete določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v okviru preizkusa dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preverja le, ali je predlog vložila upravičena oseba in ali je bilo storilcu v preteklosti že odložena izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja ter ali je od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo že več kot dve leti. Prav tako je iz povzetega besedila relevantne zakonske določbe povsem jasno, da sodišče v primeru ugotovitve, da od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista potekli dve leti, nima možnosti tehtanja, ali naj predlogu za odložitev izvršitve ugodi ali ne, temveč ga je dolžno zavreči. 6. Izpolnjevanje tega pogoja sodišče ugotavlja z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk in/ali vpogledom v lastne evidence. Ker gre za podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc in za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se v evidenco vpisujejo po pravnomočnosti, pogoj za nastop pravnomočnosti pa je pravilna vročitev odločbe storilcu, obveščanje storilca o ugotovitvah sodišča prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni predvideno, niti ni potrebno. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v predmetni zadevi v zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa ni izvedlo javnega sojenja v skladu s 24. členom Ustave ter da je kršilo pravice obdolženca iz 23. člena Ustave RS. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je prava neuka in nevešča oseba, da je posledično funkcionalno nepismen in da se ni zavedal, da v dveh letih po preizkusni dobi ne sme narediti nobenega prekrška, ki ga ni storil namenoma in z naklepom, pa pritožbeno sodišče poudarja, da te okoliščine na pravilnost izpodbijanega sklepa nimajo nikakršnega vpliva. Od vsakega voznika se namreč utemeljeno pričakuje, da bo dosledno in vestno spoštoval pravila cestnoprometnih predpisov in da ne bo izvrševal prekrškov, zlasti pa se to pričakuje od storilcev, ki mu je bila v preteklosti že odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, ali se je storilec zavedal kakšne so lahko posledice, če v dveh letih po preizkusni dobi po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja stori prekršek ali prekrške, s katerim ponovno izpolni pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je dejstvo, da je s storitvijo takega prekrška po poteku preizkusne dobe izkazal, da predhodna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub udeležbi v rehabilitacijski delavnici ni dosegla svojega namena, ki je v tem, da storilca odvrne od ponovnega izvrševanja prekrškov v cestnem prometu. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec z določbo četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 predpisal, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. S tako določbo je zakonodajalec želel preprečiti veriženje odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pravno pomembne le ugotovitve o tem, ali je bila storilcu v preteklosti odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kdaj je potekla preizkusna doba po prejšnji odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ali je od poteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo obdobje dveh let, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo upoštevati, da storilec nujno potrebuje veljavno vozniško dovoljenje zaradi zaposlitve in zagotovitve svoje eksistence in vzdrževanja stikov z mladoletnim otrokom, ki živi na Primorskem; da mu je sodišče s tem odvzelo znanje in osebni dokument, ki je po zakonu o osebnih listinah neodtujljiv; da ni nikogar ogrožal; da policija ni označila, da izvaja nadzor nad prometom; da mu ni bil zagotovljen primeren čas in možnosti za pripravo obrambe; da ne bo mogel ohraniti zaposlitve in bo pahnjen v veliko socialno stisko; da izrečena sankcijo v veliki meri posega v njegov socialni položaj; da ni nobenih dokazov o materialni ali drugi škodi; da ga sodišče diskriminira; da je Ustavno sodišče 18. 3. 2020 ugotovilo, da je 202. člen Zakona o prekrških (ZP-1) v neskladju z Ustavo; da mu je bil določen prekratek pritožbeni rok in da sodišče ni upoštevalo v pritožbi naštetih členov Ustave RS ter zakona o sodiščih, saj se nobena od teh navedb ne nanaša na dejstva in okoliščine, ki so odločilne za sprejem izpodbijane odločitve in so zato neupoštevne.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.