Jedro

Zaradi premoženjskega stanja prvotožnice, ki izkazuje, da z možem mesečno razpolagata z 2.390,84 EUR oziroma, posameznik s 1.195,42 EUR, prav tako pa imata tudi premoženje, in sicer sta solastnika stanovanjske hiše, v kateri živita, v vrednosti 350.000,00 EUR in tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prvotožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za delno oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvotožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji ter naložilo prvotožnici dolžno sodno takso plačati v 15 zaporednih mesečnih obrokih po 215,00 EUR. Predlogu drugotožnika za oprostitev plačila sodne takse je delno ugodilo ter ga oprostilo za plačilo takse za postopek v znesku 3.205,00 EUR, za znesek 20,00 EUR pa je predlog zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Pritožbi prilaga sklep, s katerim je sodišče ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Meni, da sodne takse ni dolžna plačati, saj zoper navedeni sklep ni pritožbe. Prosi tudi za takojšnje obravnavanje tožbe, saj nanj čaka že 10 let. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravna pravilna. Sodišče je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Zaradi premoženjskega stanja prvotožnice, ki izkazuje, da z možem mesečno razpolagata z 2.390,84 EUR oziroma, posameznik s 1.195,42 EUR, prav tako pa imata tudi premoženje, in sicer sta solastnika stanovanjske hiše v kateri živita v vrednosti 350.000,00 EUR in tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prvotožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za delno oprostitev plačila sodne takse (11. člen Zakona o sodnih taksah(1)). Upoštevaje razmerje med prihodki prvotožnice ter zneskom dolžne sodne takse, ki je relativno visok, je sodišče prvotožnici dovolilo obročno plačilo sodne takse, saj je ocenilo, da bi plačilo v enkratnem znesku lahko ogrozilo tožničino preživljanje ter preživljanje njenega moža. Prvotožnici je naložilo plačilo sodne takse v 15 zaporednih mesečnih obrokih po 215,00 EUR.

5. Drugotožnika je sodišče delno oprostilo plačila sodnih taks, saj je ugotovilo, da je drugotožnik brezposeln, da nima prihodkov, prihrankov in premoženja, da živi v skupnem gospodinjstvu s prvotožnico ter očetom, vendar je star 23 let ter se ne šola, zato ga prvotožnica skladno s 123. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2) ni dolžna preživljati. Ker tudi drugotožnik ni upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, ga sodišče prve stopnje ni oprostilo plačila sodnih taks v celoti, pač pa za znesek 3.205,00 EUR, za znesek 20,00 EUR pa je predlog zavrnilo.

6. Pritožba ne napada dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki se nanašajo na premoženjsko stanje obeh tožnikov in dejstvo, da ne prejemata denarne socialne pomoči. Tožnika v pritožbi navajata, da je sodišče s sklepom z dne 4. 3. 2014 ugodilo njunemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, zato sodne takse nista dolžna plačati. Tako pritožbeno stališče pa je napačno. Prvostopenjsko sodišče je prezrlo, da je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji predlagala oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in izdalo plačilni nalog kljub pravočasnemu predlogu za taksno oprostitev, o katerem še ni bilo odločeno. Zato je ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog ugodilo ter plačilni nalog razveljavilo. To pa ne pomeni, da je bila s tem tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks. Šele z izpodbijanim sklepom je sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks tudi vsebinsko odločilo. Odločitev pa je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna. Navedeni so tudi vsi razlogi, ki odločitev utemeljujejo.

7. Ostale pritožbene navedbe so take narave, da ne vplivajo na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu in zato nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku().

8. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 98/2013, v nadaljevanju ZST-1

(2) Ur. l. RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1

(3) Ur. l. RS, št. 45/2008, ZPP