Jedro

S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami. Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepa s tretjimi osebami, pač pa učinki nastopijo šele potem, ko dotedanji upravnik, tretje osebe obvesti o zamenjavi upravnika. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik dolžnikov, ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani: - 1. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 5 Ig 2006/05081-3 z dne 23. 08. 2006 razveljavi v 1. točki izreka za glavnico 354,99 EUR (prej 85.069,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 07. 2006 do plačila ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške 47,57 EUR (prej 11.400,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 08. 2006 do plačila, in se tožbeni zahtevek zavrne, - 2. točki izreka pa se spremeni tako, da se tožeči stranki naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 77,56 EUR v 8 dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 98,52 EUR v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v izreku te sodbe citirani sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 354,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 07. 2006 do plačila ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 47,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 08. 2006 do plačila. V presežku glede zakonskih zamudnih obresti od 10. 10. 2006 do 27. 07. 2006 je citirani sklep o izvršbi v 1. točki razveljavilo in zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 658,05 EUR.

Zoper ugodilni del sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz dopustnih pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Ker gre za spor majhne vrednosti, je o pritožbi na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločila višja sodnica posameznica.

Pritožba je utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka so predstavljale neplačane zapadle zavarovalne premije iz zavarovalnih polic – pogodb, ki jih je tožeča stranka sklenila s toženo stranko v letu 2005. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi prezrlo bistvo spora med pravdnima strankama, v katerem je tožena stranka, ki je zavarovalne pogodbe sklepala kot upravnik večstanovanjske stavbe za etažne lastnike, ugovarjala pasivno legitimacijo, in da se do njenih trditev, da v obdobju, ko so vtoževane premije zapadle v plačilo, ni bila več upravnik, ni opredelilo. Zmotno je njene trditve štelo za nerelevantne, saj je pri ugotavljanju položaja, pravic in obveznosti upravnika kot tudi njegovih razmerij v pravnem prometu s tretjimi, nujno upoštevati določila Stanovanjskega zakona (SZ-1).

Določba 936. člena Obligacijskega zakonika (OZ), na katero je prvostopno sodišče oprlo svojo odločitev, bi vzdržala preizkus le, če bi tožena stranka zavarovalne pogodbe sklepala v svojem imenu in za svoj račun. Nedvomno lahko upravnik, ki je samostojna pravna oseba, v pravnem prometu nastopa tudi v lastnem imenu in za lasten račun. Vendar pa je v konkretnem primeru med strankama nesporno, pa tudi iz predmeta in narave sklenjenih pogodb povsem jasno razvidno, da je tožena stranka te pogodbe sklepala v okviru svoje dejavnosti rednega upravljanja večstanovanjske stavbe (25. člen SZ-1).

Upravnik je pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov (48/2. člen SZ-1). Zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb, ki se tičejo upravljanja večstanovanjske stavbe, mora upravnik brez odlašanja izpolniti glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika (71/1. člen SZ-1). Pritožba ima tako prav, ko trdi, da je upravnik le zastopnik etažnih lastnikov, ki to upravičenje pridobi na podlagi zakona in pogodbe o upravljanju, on sam pa ni nosilec pravic in obveznosti, ki pripadajo etažnim lastnikom.

S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami (kar je v obravnavanem primeru tožeča stranka). Res je, da se tretje osebe v primeru odpovedi pogodbe o upravljanju, pri kateri gre za notranje razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom, lahko znajdejo v negotovem položaju, še zlasti, če so s prejšnjim upravnikom kot zastopnikom sklepale dolgoročnejše pravne posle. Zato odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepal s tretjimi osebami, pač pa učinki nastopijo šele potem, ko dotedanji upravnik v skladu z 61. člen SZ-1, ki določa način primopredaje poslov med dotedanjim upravnikom in novim upravnikom po prenehanju pogodbe o upravljanju, tretje osebe obvesti o zamenjavi upravnika. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik dolžnikov, ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.

Zakon torej predpostavlja, da bo v primeru odpovedi pogodbe o upravljanju podana kontinuiteta med prenehanjem poslov upravljanja enega in začetkom upravljanja drugega upravnika. Tako bi praviloma moralo biti, saj bi etažni lastniki morali poskrbeti za neprekinjeno upravljanje večstanovanjske stavbe. Če pa tega ne storijo, posledic njihove opustitve ne more nositi upravnik, ki so mu etažni lastniki odpovedali pogodbo o upravljanju dne 28. 06. 2005 (glej sklep zbora lastnikov z dne 30. 06. 2005 - B4) in mu celo skrajšali z zakonom določeni odpovedni rok najmanj 3 mesecev (1. odstavek 60. člena ZS-1) le na obdobje do 31. 07. 2005. Posledice okoliščine, da je bila pogodba z novim upravnikom sklenjena šele dne 12. 09. 2005, morajo nositi tisti, ki so jo zakrivili, to pa so etažni lastniki, ki so tudi materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.

Ker je dne 31. 07. 2005 pogodba o upravljanju, sklenjena med etažnimi lastniki in toženo stranko prenehala, tožena stranka za obveznosti iz poslov, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, ki so zapadle po 31. 07. 2005, ne odgovarja več (razen, če bi že vnaprej prejela plačila od etažnih lastnikov za te obveznosti, kar pa ni bilo niti zatrjevano). Tožena stranka je izpolnila tudi svojo notifikacijsko dolžnost in tožečo stranko kot upnika v skladu z 60. čl. ZS-1 dne 18. 07. 2005 obvestila o prenehanju pogodbe o upravljanju. Tožeča stranka bi tako morala, če novi upravnik ni bil pravočasno določen, svoje zahtevke za plačilo terjatev, zapadlih po 31. 07. 2005, uveljavljati od etažnih lastnikov.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških tako, da je pritožbeno sodišče tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki njene pravdne stroške, ki jih je priznalo v višini priglašenih potnih stroškov na relaciji Ljubljana – Krško - Ljubljana v višini 77,56 EUR, ni pa priznalo zastopniku tožene stranke stroškov režijskih ur, saj višine teh stroškov tožena stranka z ničemer ni izkazala in niso preverljivi. Ker je uspela s pritožbo, je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov v višini plačane sodne takse za pritožbo.