Jedro

Dejstvo prostovoljne izpolnitve nepravnomočne sodbe na pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 2006/00236 z dne 12.1.2006 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 6.129,96 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka za izvršilne stroške, toženi stranki pa je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijane sodbe in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je v izpodbijani sodbi naveden napačen datum izdaje sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč 22.10.2009 izdalo sodbo po 496. členu ZPP, zoper katero je tožena stranka 8.12.2009 namesto napovedi pritožbe (prim. tretji odstavek 496. člena ZPP) vložila pritožbo. Po tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo sodbo po četrtem odstavku 324. člena ZPP (z napačnim datumom 27.2.2010), je tožena stranka 18.2.2010 vložila pritožbo, ki je vsebinsko enaka kot prva pritožba. Ker gre v konkretnem primeru zgolj za tipkarsko napako pri navedbi datuma izdaje sodbe, ki je v praksi pogosta in bi jo sodišče prve stopnje lahko samo odpravilo s popravnim sklepom, ni podana absolutno bistvena kršitev določb ZPP.

Pritožba dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija, prav tako ne navaja, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo. Ne drži niti očitek nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tudi če je tožena stranka (24.11.2009) poravnala obveznosti do tožeče stranke, to na formalno pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva; sodba je bila izdana 22.10.2009, sodišče prve stopnje pa je razsojalo glede na stanje ob koncu glavne obravnave. Tožena stranka je torej (prostovoljno) poravnala le to, kar je po sodbi dolgovala, zaradi česar izvršba ne bo potrebna. Dejstvo prostovoljne izpolnitve nepravnomočne sodbe na pravilnost izpodbijane sodbe torej ne vpliva.

Nepravilna je pritožbena navedba, da bi morala tožeča stranka zaradi plačila celotne denarne terjatve tožbo umakniti pred izdajo izpodbijane sodbe. Po določbi 188. člena ZPP je umik tožbe mogoče le do konca glavne obravnave. V konkretnem primeru je bila glavna obravnava zaključena 22.10.2009, tožena stranka pa je svoj dolg poravnala šele 24.11.2009, torej po tem, ko je bila sodba sodišča prve stopnje že izdana.

Tožeča stranka je utemeljevala tožbeni zahtevek na podlagi verzije in trdila, da je zalagala stroške za toženo stranko, predložila pa je tudi dokazila o plačilih. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. V izogib ponavljanju se višje sodišče v celoti sklicuje na pravilno, izčrpno in argumentirano obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki je pritožbena navajanja ne morejo omajati.

Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora, ki so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo, predstavljajo pa stroške sestave odgovora na pritožb, materialne stroške ter DDV.