Jedro

Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti tiste določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Odredi se izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je po zemljiškoknjižni referentki s sklepom z dne 9.12.2008 na podlagi 200. in 201. člena Zakona o zemljiški knjigi ter Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije dovolilo pri parc. št. 775/1, 775/2, 775/4 in 775/3, ki so v lasti nasprotnih udeležencev, vknjižbo služnostne pravice v korist parc. št. 777/2, ki je v lasti predlagatelja F. R..

Proti sklepu o vpisu so 4., 5. in 6. nasprotni udeleženec vložili ugovor, kateremu je sodišče z izpodbijanim sklepom ugodilo in sklep zemljiškoknjižne referentke spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog v celoti zavrnilo ter dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi sklepa z dne 9.12.2008. Odločitev je utemeljilo s stališčem, da prezrtja služnostne pravice pri naložitvi zemljiškoknjižnih podatkov iz C lista ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo, ni mogoče šteti kot pomoten vpisa. Po mnenju sodišča bi bilo mogoče izdati kvečjemu dopolnilni sklep, vendar pa le v primeru, če se v vmesnem času lastninsko stanje na služečih nepremičninah ne bi spremenilo.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Strinja se s tem, da verjetno ne gre za pomotni vpis, bi pa moralo zemljiškoknjižno sodišče izdati dopolnilni sklep ter ga utemeljiti na 3. členu Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije. Ne strinja pa se s tem, da je prišlo do spremembe zemljiškoknjižnih podatkov v času, ko so bili že prenešeni podatki v elektronsko zemljiško knjigo. Na parc. št. 775/1 se lastninsko stanje sploh ni spremenilo, pri ostalih treh parcelah pa le deloma in to na podlagi sklepa o dedovanju, kar je po mnenju pritožbe bistveno, saj dediči prevzamejo vse pravice in obveznosti predlastnika, ker so njegovi univerzalni nasledniki. Ne gre torej za primer pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki bi lahko vplival na vpis.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi očitno med udeleženci postopka ni sporno, da je pri nastavitvi zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije prišlo do napake, ker iz ročno vodene zemljiške knjige niso bili prenešeni podatki o služnosti, s katero so obremenjene parcele nasprotnih udeležencev. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Ur. l. RS, št. 42/91) je določila postopek naložitve elektronske zemljiške knjige in uskladitev podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra. Vodenje elektronske zemljiške knjige pomeni način vpisa podatkov v elektronsko zemljiško knjigo. V 3. členu Uredba določa, da pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa sodišče uskladi preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi, tako da izdela računalniški izpis preslikanih podatkov, jih primerja s podatki v ročni zemljiški knjigi ter na izpisu označi morebitne neusklajenosti. Ta uskladitev med drugim zahteva od sodišča tudi, da prepiše vse vpise iz evidenčnega lista C, v katerega se med drugim vpisujejo tudi stvarne služnosti. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru pa očitno elektronska zemljiška knjiga stanja iz ročne zemljiške knjige ne izraža, zaradi česar je zemljiškoknjižna referentka to neusklajenost odpravila s sklepom z dne 9.12.2008. Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, zato je po oceni pritožbenega sodišča potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti tiste določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis (200. in 201. člen ZZK-1). Če je namreč pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa. Dejstvo je namreč, da se dejansko opravljeni vpis v elektronski zemljiški knjigi ne sklada z vsebino vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom o dovolitvi vpisa in je bil podlaga vpisu v ročno vodeni zemljiški knjigi). Pravilna odločitev v zadevi je zato terjala od sodišča najprej izpeljavo postopka po 201.členu ZZK-1, česar pa ni storilo.

Ob tem pa pritožba tudi utemeljeno opozarja, da v zvezi z vpisom pri parc. št. 775/1, katere izključni lastnik je R. T., ugovor niti ni bil vložen.

Pritožbi predlagatelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).