Jedro

Ko je preiskovalni sodnik končal preiskavo 20.11.2017, je državna tožilka 22.11.2017 iz utemeljenih razlogov predlagala podaljšanje pripora še za 15 dni. Ta možnost izhaja iz prvega odstavka 184. člena ZKP, ki določa, da če je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu najpozneje 15 dni pred iztekom pripora. Po nasprotnem razlogovanju je to določbo mogoče razumeti (tudi) tako, da je dopustno, če so izpolnjeni pogoji, pripor podaljšati tudi po končani preiskavi pred vložitvijo obtožnice, če je podaljšanje še v roku določenem v drugem odstavku 205. člena ZKP.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pripor, ki je bil odrejen zoper obdolženega S. Š. s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 29.9.2017 in nazadnje podaljšan s sklepom zunajobravnavnega senata z dne 24.10.2017, iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), podaljšalo do 12.12.2017 do 18.15 ure.

2. Proti takemu sklepu je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica, ki uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, nepravilno oceno pogojev za podaljšanje pripora v smislu 200. ali 201. člena ZKP, kršitev določb 200., 201. in 199.a člena ZKP ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor odpravi oziroma podrejeno, da pripor nadomesti z milejšim ukrepom, hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je bil obdolžencu podaljšan pripor, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je še vedno podan utemeljen sum, da je storil očitano kaznivo dejanje, glede katerega je bila uvedena preiskava s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 4.10.2017 (ki je postal pravnomočen 24.10.2017 s sklepom zunajobravnavnega senata) in ker se niso spremenile okoliščine, ki so terjale zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti ter sorazmernosti in neogibnosti pripora. Iz izpodbijanega sklepa nadalje izhaja ugotovitev, da je podaljšanje pripora potrebno zato, da bo državna tožilka imela zakonsko predviden rok za odločanje o vložitvi obtožbe in v primeru njene vložitve je potreben tudi določen rok za opravo sodnih ravnanjih, kakor so predvidena v pripornih zadevah.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je okrožna državna tožilka še pred potekom roka s katerim je bil po izpodbijanem sklepu obdolžencu podaljšan pripor, vložila obtožnico 1.12.2017, v kateri je tudi predlagala podaljšanje pripora po vloženi obtožnici. Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je o tem predlogu že odločil in je pripor po vloženi obtožnici obdolžencu podaljšal s sklepom z dne 5.12.2017. 6. Pritožnica trdi, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Navaja, da se glede razlogov sklicuje na dosedanje vloge. Pritožbeno sodišče odgovarja, da pritožnica s temi navedbami ne more izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in da v tej zvezi ni spremenjenih okoliščin. Da ni spremenjenih okoliščin, pritožnica ne izpodbija, na njene navedbe, da ni pripornih razlogov, ki jih je podala v predhodnih vlogah pa je bilo že odgovorjeno, predvsem v sklepu zunajobravnavnega senata z dne 24.10.2017, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep o uvedbi preiskave.

7. Pritožnica izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti ter trdi, da izpodbijani sklep ni mogoče preizkusiti glede subjektivnih okoliščin, zaradi katerih je po oceni zunajobravnavnega senata podana ponovitvena nevarnost oziroma katere siceršnje lastnosti obdolženca so takšne, da je na njih mogoče sklepati na ponovitveno nevarnost. 8. Po oceni pritožbenega sodišča so podane tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, ki so narekovale podaljšanje pripora obdolžencu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. O tem ima izpodbijani sklep v 7. točki zadostne razloge iz katerih tudi izhaja, da ni prišlo do sprememb glede na stanje ob odreditvi pripora zoper obdolženca. Iz izpodbijanega sklepa v povezavi s predhodno izdanimi sklepi o odreditvi in podaljšanju pripora je mogoče jasno razbrati, katere objektivne in subjektivne okoliščine so pri obdolžencu podane, da terjajo zaključek o ponovitveni nevarnosti. Razlogi o tem so podani in so jasni, zato pritožnica nima prav, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti oziroma, da nima razlogov. Glede objektivnih okoliščin je sodišče prve stopnje upoštevalo: težo kaznivega dejanja s predpisano kaznijo zapora (od enega do desetih let), naravo kaznivega dejanja, večjo količino zasežene že posušene konoplje, posebej prirejen zapuščen prostor za hidropolnično gojenje konoplje z 1144 sadikami, pripravo za sušenje rastline konoplje, prirejeno električno napeljavo, ceno konoplje; glede subjektivnih okoliščin pa je jasno prepoznavno, da je upoštevana okoliščina, da je obdolženec pokazal izjemno organiziranost pri gojenju konoplje, njeno že utečeno proizvodnjo ter njegovo trdovratnost in vztrajnost pri izvrševanju kaznivega dejanja kot tudi obdolženčeve slabe finančne razmere oziroma zaključek, da naj bi obravnavana kriminalna dejavnost predstavljala obdolženčev glavni vir dodatnih sredstev za preživljanje. Pritožnica v pritožbi prezre zgoraj navedene okoliščine in na 4. strani pritožbe izpostavlja druge, ki po njeni oceni izpodbijajo ugotovitve sodišča prve stopnje, vendar po oceni pritožbenega sodišča te niso take, da bi omajale ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu podana izrazita ponovitvena nevarnost. Tega zaključka pritožnica še posebej ne more izpodbiti s trditvijo, da obdolženec ni ponovitveno nevaren, ker očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj je sodišče prve stopnje, drugače od pritožnice, pravilno zaključilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje.

9. Pritožnica izpodbija tudi oceno sodišča prve stopnje, da je podaljšanje pripora neogibno potrebna z vidika zagotavljanja varnosti ljudi in da je pripor sorazmeren ukrep stopnji nevarnosti ponavljanja in teži obravnavanega kaznivega dejanja na eni strani ter nadaljnjemu posegu v svobodo obdolženca na drugi strani. Pravilna sta ocena in zaključek sodišča prve stopnje, da hišni pripor ni zagotovilo za odpravo ponovitvene nevarnost obdolženca. O neogibnosti pripora in njegovi sorazmernosti ima izpodbijani sklep prepričljive razloge v 8. točki, kjer je pravilno odgovorjeno, da nadomestitev pripora s hišnim priporom ni utemeljena.

10. Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je utemeljeno sledil predlogu državne tožilke, da je potrebno pripor podaljšati zato, da državna tožilka analizira izvedene dokaze in sestavi oz. vloži obtožnico. Kot izhaja iz drugega odstavka 205. člena ZKP, se sme po odločbi senata potem, ko preteče enomesečni pripor iz prvega odstavka 205. člena ZKP, pripor podaljšati največ za dva meseca. Po zadnjem sklepu zunajobravnavnega senata z dne 24.10.2017, je bil pripor obdolžencu podaljšan za en mesec, z izpodbijanim sklepom pa še za 15 dni, kar tudi pomeni, da preiskava ni trajala tako dolgo oz. ni šlo za zavlačevanje postopka kot nasprotno prikazuje pritožnica v pritožbi. Spisovni podatki nadalje izkazujejo, da je preiskovalni sodnik končal preiskavo 20.11.2017, državna tožilka pa je 22.11.2017 iz utemeljenih razlogov predlagala podaljšanje pripora še za 15 dni. Ta možnost izhaja iz prvega odstavka 184. člena ZKP, ki določa, da če je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu najpozneje 15 dni pred iztekom pripora. Po nasprotnem razlogovanju je to določbo mogoče razumeti (tudi) tako, da je dopustno, če so izpolnjeni pogoji, pripor podaljšati tudi po končani preiskavi pred vložitvijo obtožnice, če je podaljšanje še v roku določenem v drugem odstavku 205. člena ZKP. Sicer pa spisovni podatki potrjujejo, da je državna tožilka vložila obtožnico zoper obdolženca že 1.12.2017, kar pomeni, da je bil obdolžencu dejansko podaljšan pripor za 8 dni, ko je bil 5.12.2017 podaljšan še po vloženi obtožnici.

11. Ker pritožnica izpodbijanega sklepa s pritožbenimi navedbami ni mogla izpodbiti, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).