Jedro

V postopkih zaradi prekrškov se nagrade odmerijo glede na izrečeno ali zagroženo sankcijo in ne na podlagi vrednosti predmeta.

Ker se je zoper storilca vodil redni sodni postopek in storilec (niti sam niti po zagovornikih) v tem postopku o prekršku ni vložil zahteve za sodno varstvo, sodišče prve stopnje storilčevim zagovornikom ni priznalo priglašene nagrade za zahtevo za sodno varstvo.

Nagrada za druge obrazložene vloge po 2. točki tarifne številke 37 OT se prizna le v primerih, ko gre za vloge, ki prispevajo k ugotavljanju odgovornosti obdolženca - storilca za prekršek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se storilcu povrnejo stroški postopka in sicer nagrada za opravljeno storitev odvetnikov v znesku 428,40 EUR, kar znaša skupaj z 22 % DDV 522,65 EUR (točka I izreka); v preostalem delu se predlog za povrnitev stroškov in odmero nagrade zavrne kot neutemeljen (točka II izreka). Priznani stroški se izplačajo iz proračunskih sredstev sodišča na fiduciarni račun odvetniške družbe v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa (točka III izreka); odvetniška družba pa je zavezanka za plačilo DDV (točka IV izreka).

2. Storilec v pravočasni pritožbi vloženi po zagovornikih navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ni vložil zahteve za sodno varstvo. Dne 3. 6. 2020 jo je poslal priporočeno po pošti Postaji prometne policije Ljubljana, prejel je dopis prekrškovnega organa, da se z zahtevo za sodno varstvo ne strinja, vendar je vložena pravočasno in je dovoljena. Za vloženo zahtevo za sodno varstvo je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 37. tarifne številke Odvetniške tarife (OT) upravičen do 375 točk. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo sodišča, da znaša nagrada za ugovor lastnika zaseženega vozila 300 točk. Zoper kršitelja je bil voden postopek za prekršek po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), za katerega sta predpisani globa in stranska sankcija odvzem vozila, zato znaša nagrada po 2. alineji drugega odstavka 37. tarifne številke OT 200 točk in se poveča za 50 % tako, da znaša 300 točk. Ugovor se nanaša na sklep sodišča z dne 1. 6. 2020, zoper katerega je kršitelj vložil obrazložen ugovor, ki se nanaša na zaseg vozila in na višino izrečene globe. Pri zasegu vozila ni zagrožena globa, zato se uporabi 18. točka OT, ki določa razpon nagrad od vrednosti predmeta. Vozilo je vredno približno 70.000,00 EUR, zato znaša osnovna nagrada po 18. točki OT 1000 točk, povečana za 50%, znaša 1.500 točk. Prereka tudi odločitev sodišča, ko je predlog za izdajo odredbe za prevzem stvari iz zaseženega vozila z dne 10. 6. 2020 ovrednotilo po 3. točki tarifne številke 39 oziroma kot „obrazložen dopis“. Točka 39 OT se uporablja le, kadar „storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev“, kar v konkretnem primeru ne drži. Obrazložena vloga, ki je specifična za prekrške, je zajeta v 2. točki tarifne številke 37 OT in znaša priglašenih 225 točk. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da kršitelju prizna nagrado v višini 5.855 točk, povečano za 22 %, hkrati pa mu prizna tudi stroške oziroma nagrado za predmetno pritožbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje, da se storilcu povrnejo stroški postopka in sicer nagrada za opravljene storitve zagovornikov v višini 428,40 EUR, kar znaša skupaj z 22 % DDV 522,65 EUR, v preostalem delu pa se predlog za povrnitev stroškov postopka in odmero nagrade zavrne kot neutemeljen, je pravilna in zakonita.

5. Predlagatelj rednega sodnega postopka (Postaja Prometne policije Ljubljana) je v obravnavanem primeru (glede na naravo kršitve) ocenil, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije - odvzem motornega vozila, zato je zoper obdolženca (storilca) zaradi prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil obdolžilni predlog. Ker se je zoper storilca zaradi očitanega prekrška vodil redni sodni postopek (in ne hitri postopek, saj le-ta v obravnavanem primeru ni dovoljen) in storilec (niti sam niti po zagovornikih) v tem postopku o prekršku ni vložil zahteve za sodno varstvo, je odločitev sodišča prve stopnje, ko storilčevim zagovornikom ni priznalo priglašene nagrade v višini 375 točk za zahtevo za sodno varstvo, pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je pritožniku že pojasnilo, da je po določbah ZP-1, ki ureja postopek o prekršku, zahteva za sodno varstvo redno pravno sredstvo v hitrem postopku in ne v rednem sodnem postopku. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je prekrškovni organ na kraju zaradi kršitev določb 105. in 99. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter 64. člena ZVoz-1 storilcu izdal plačilni nalog št. 5001189029589 (priloga A2 spisa), tudi sodišče prve stopnje je v predložitvenem poročilu, s katerim je višjemu sodišču predložilo v reševanje obravnavano pritožbo, navedlo, da je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo zaradi prekrška po šestem odstavku 64. člena ZVoz-1, kateri je sodišče v (posebnem) postopku v zadevi opr. št. ZSV 876/2020, ugodilo ter spremenilo plačilni nalog tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po šestem odstavku 64. člena ZVoz-1 ustavilo in odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun. Glede na navedeno bodo lahko storilec oziroma njegovi zagovorniki stroške v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo uveljavljali v postopku ZSV 876/2020. 6. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa (točka 7. obrazložitve) navedlo tudi pravilne razloge, zakaj pritožnik ni upravičen do nagrade za ugovor lastnika zaseženega vozila z dne 10. 6. 2020 v višini 1.500 točk, ki so jo storilčevi zagovorniki v stroškovniku priglasili z navedbami „po vrednosti vozila - TŠ 37/2, 3. alineja - 1500 točk“. Ker je za prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 poleg glavne kazni (globe) predpisana še stranska sankcija odvzem vozila, je sodišče nagrado za navedeno vlogo pravilno priznalo po 3. alineji 2. točke tarifne številke 37 OT (na podlagi katere se v zadevah, kjer je podan poleg glavne kazni še izrek stranske kazni: kazenske točke v cestnem prometu, izgon tujca iz države ali odvzem predmetov, med drugim za druge obrazložene vloge prizna nagrada po prvi in drugi alineji te točke, zvišana za 50 %; pri čemer se po 2. alineji 2. točke iste tarifne številke v zadevah, kjer je zagrožena globa, prizna nagrada po 1. točki tarifne številke 18, vendar ne manj kot 150 točk), in sicer v vrednosti 300 točk. Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje storilčevim zagovornikom nagrado za navedeni dopis priznalo po tarifni številki, ki so jo zagovorniki navedli v stroškovniku, pri čemer pa se navedena nagrada ne prizna po vrednosti vozila (kar so obdolženčevi zagovorniki navedli v stroškovniku in kar uveljavljajo tudi v pritožbi), temveč se nagrade v postopkih zaradi prekrškov v skladu s tarifno številko 37 (poglavje XIX „Postopki zaradi prekrškov“) odmerijo glede na izrečeno ali zagroženo sankcijo in ne na podlagi vrednosti predmeta (kot v civilnih postopkih).

7. Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko ni priznalo priglašene nagrade za predlog za izdajo odredbe z dne 10. 6. 2020 v višini 225 točk po 2. točki tarifne številke 37 OT, temveč je priznalo nagrado v višini 50 točk za obrazložen dopis po 3. točki tarifne številke 39 OT. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih sklepa (točka 8 obrazložitve) pravilno navedlo, da vloge ni mogoče šteti za drugo obrazloženo vlogo (po 2. točki tarifne številke 37 OT), saj so zagovorniki v vlogi podali le predlog za prevzem stvari iz zaseženega vozila. Višje sodišče pri tem še dodaja, da se nagrada za druge obrazložene vloge po 2. točki tarifne številke 37 OT prizna le v primerih, ko gre za vloge, ki prispevajo k ugotavljanju odgovornosti obdolženca - storilca za prekršek. V obravnavanem primeru pa so storilčevi zagovorniki v vlogi „Predlog za izdajo odredbe“ (list. št. 18. in 19) sodišču le predlagali, da izda odredbo, s katero bo lahko storilec dostopil do vozila v hrambi izvršitelja in iz njega vzel osebne predmete, zato navedena vloga ni prispevala k ugotavljanju storilčeve odgovornosti za prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1. Poleg tega iz potrdila o zasegu predmetov z dne 26. 5. 2020 (priloga A6) izhaja, da je bil storilec že ob izročitvi predmeta (osebnega avtomobila) opozorjen, da iz vozila odstrani predmete.

8. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

9. Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, mora pritožnik na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je pri določitvi zneska sodne takse upoštevalo tarifno številko 8407 ZST-1 tako, da mora pritožnik plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku in na način, kot bo naveden v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.

10. Storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, zato višje sodišče ni priznalo priglašene nagrade in stroškov za vložitev te pritožbe.