Jedro

Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.

Izrek

I. Pritožba prve dolžnice in drugega dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijani I., II. in IV. točki v razmerju do njiju potrdi.

II. Pritožbi tretjega dolžnika se ugodi in se sklep v izpodbijani II. in IV. točki, kolikor se nanašata nanj, razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor prve dolžnice in drugega dolžnika (I. točka izreka). Ugovoru tretjega dolžnika je delno ugodilo in sklep o izvršbi spremenilo tako, da dolžniki nerazdelno dolgujejo glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega računa do 31. 12. 2001 ter stroške postopka v višini 23.522.00 SIT z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od 25. 5. 1994 dalje do 31. 12. 2001 (II. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (III. točka izreka). Dolžnikom je še naložilo, da nerazdelno upniku povrnejo nastale stroške v višini 8,00 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep pravočasno vlagata pritožbo prva dolžnica in drugi dolžnik zaradi napačnega dokaznega sklepanja sodišča oziroma napačne uporabe materialnega prava v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zavrnitev ugovora zastaranja. Zahtevata, da se sklep o izvršbi v celoti razveljavi in predmetni izvršilni postopek zoper dolžnika ustavi. Trdita, da sodišče ugovor zastaranja utemeljuje s sklicevanjem na 365. člen OZ (388. ZOR), pri čemer ne opredeli dejanja oziroma dejstva, ki bi utemeljevalo sklepanje sodišča. Navajata, da sta v vlogi z dne 11. 4. 2013 poudarila, da upnik v svojem odgovoru zoper ugovor dolžnikov ni navedel nikakršnih dejstev, ki bi lahko ovrgla ugovor zastaranja. Navajata, da v desetletni zastaralni dobi ni upnik zoper njunega pravnega prednika družbo C. d. o. o. v likvidaciji vložil nikakršnega relevantnega pravnega dejanja, s katerim bi lahko utemeljil pretrganje poteka zastaranja sklepa o izvršbi z leta 1994. Glede na to menita, da dokazno sklepanje sodišča iz 6. točke izpodbijanega sklepa nima opore v relevantnem dejstvu, ki bi lahko bilo podlaga ugotovitvi sodišča, da je bilo zastaranje pretrgano. Trdita, da je bil predlog upnika za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka vložen daleč po izteku desetletnega zastaralnega roka in kot takšen na potek že zastarane obveznosti iz sklepa o izvršbi materialno ne vpliva. V kolikor pa je sodišče smatralo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe kot razlog za pretrganje zastaranja, po mnenju dolžnikov takšno sklepanje predstavlja napačno uporabo materialnega prava. Povesta, da dejanje upnika, storjeno po izteku zastaralnega roka, s katerim bi se sicer pretrgalo zastaranje, ne vpliva na zastarano terjatev in je ne spreminja. Predlagata ustavitev izvršilnega postopka.

3. Zoper sklep vlaga pritožbo tudi tretji dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga odpravo oziroma razveljavitev izpodbijanih sklepov ter ustavitev izvršilnega postopka oziroma podrejeno vrnitev zadeve v novo odločanje. V zvezi z ugovorom zastaranja enako kot prva dolžnica in drugi dolžnik navaja, da je potekel 10-letni zastaralni rok ter da zastaranje ni bilo pretrgano. Dalje navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo v 12. do 14. točki sklepa, pri čemer sodišče zaključek naredi na predpostavki, da tretji dolžnik ni izrecno ugovarjal zakonski domnevi iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Po mnenju tretjega dolžnika izrecno sklicevanje na točno določen odstavek 442. člena ni potrebno, saj je bil dejansko ugovor tudi proti osmem odstavku zaobsežen v ugovoru zoper šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP. Navaja, da je s predlaganimi dokazi želel izpodbiti zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, sodišče pa mu te možnosti ni dalo, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Navaja, da domneva velja le, če dolžnik ne dokaže drugače, zato bi sodišče moralo izvesti predlagane dokaze. Meni, da je zaključek sodišča, da je imel tretji dolžnik možnost vplivati na upravljanje in poslovanje družbe C d. o. o., preuranjeno, o tem bi sodišče lahko odločalo šele po izvedbi predlaganih dokazov. Pove, da na poslovanje družbe ni imel vpliva in ga tudi ni mogel imeti, saj je bila navedena družba projekt drugega dolžnika, ta pa je priskrbel tudi sredstva za pričetek delovanja družbe. Navaja, da tretji dolžnik možnosti vplivanja na poslovanje družbe oziroma sprejem kakršnikoli ukrepov v zvezi s poslovanjem oziroma opravljanjem družbe ni imel, niti ni mogel imeti. Dalje trdi, da sodišče v 10. točki sklepa ni obrazložilo, na čem utemeljuje svojo ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za ožje povezane osebe v smislu člena 18. člena ZFPPIPP. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožbi sta bili vročeni upniku, ki nanju pravočasno odgovarja ter zavrača navedbe dolžnikov kot neutemeljene. Predlaga zavrnitev oziroma zavrženje prepoznih pritožb ter priglaša stroške poštnine.

5. Pritožba prve dolžnice in drugega dolžnika ni utemeljena, pritožba tretjega dolžnika pa je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta obe pritožbi pravočasni, zato je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Glede pritožbe prve dolžnice in drugega dolžnika:

7. Sodišče prve stopnje je ugovor prve dolžnice in drugega dolžnika zavrnilo na podlagi stališča, da bo glede na določbe 369. člena Obligacijskega zakonika – OZ (enako pred njim 392. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) v konkretnem primeru zastaranje znova začelo teči s končanjem izvršilnega postopka. Tako stališče je pravilno. Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan (primerjaj z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 3613/2011 z dne 26. 10. 2011).

8. Izvršilni postopek v predmetni zadevi se kljub dejstvu, da traja že od leta 1994, še ni končal, zato je zastaranje od vložitve predloga za izvršbo zoper prvotnega dolžnika naprej pretrgano, kar pomeni, da terjatev, ki se sedaj izterjuje od vseh treh dolžnikov kot pravnih naslednikov družbe C d. o. o., ni zastarala. Na to dejstvo ne vpliva trditev dolžnikov, da upnik v času trajanja tega izvršilnega postopka več kot deset let ni bil aktiven, odločilno je namreč, da se izvršilni postopek, začet v letu 1994, ni nikoli končal oziroma ustavil. 9. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni opredelilo, zakaj terjatev, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, ni zastarala, saj je pravilno navedlo, da bo zastaranje znova začelo teči s končanjem tega izvršilnega postopka, iz česar je mogoče razbrati, da v času teka izvršilnega postopka ne teče. Ne drži tudi pritožbena navedba, iz katere smiselno izhaja, da bi moral upnik v odgovoru na ugovor dolžnikov navesti dejstva, ki bi lahko ovrgla ugovor zastaranja, saj gre za ugovor materialnega prava in s tem za pravilno uporabo materialnega prava, glede katere ne velja domneva o resničnosti navedb v ugovoru iz tretjega odstavka 58. člena ZIZ.

10. Glede na navedeno pritožba prve dolžnice in drugega dolžnika ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvo dolžnico in drugega dolžnika, zavrnilo.

Glede pritožbe tretjega dolžnika:

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami tretjega dolžnika o zastaranju v predmetnem izvršilnem postopku izterjevane terjatve, ki so enake pritožbenim navedbam prve dolžnice in drugega dolžnika, višje sodišče ugotavlja, da prav tako niso utemeljene, ob tem pa se sklicuje na obrazložitev v 7., 8. in 9. točki tega sklepa.

12. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru tretjega dolžnika zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepu ni navedlo razlogov za to, zakaj je štelo, da gre pri dolžnikih za ožje povezane osebe po določbi 18. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kar je pri vprašanju, ali je tretji dolžnik odgovoren za obveznosti izbrisane družbe C d. o. o., odločilno dejstvo.

13. Za prehod obveznosti dne 7. 4. 2011 izbrisane družbe C d. o. o. na njene družbenike (dolžnike v predmetni zadevi) veljajo določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta je v prvem odstavku določal, da v primeru, če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika. Skladno s sedmim odstavkom tega člena je aktivni družbenik po šestem odstavku tega člena oseba: 1. ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi: uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora. Pravno domnevo, kdaj gre za aktivnega družbenika, je vseboval osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP, ki določa, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic, če družbenik ne dokaže drugače. Navedeno pomeni, da je dokazno breme, da družbenik ni aktivni družbenik, na samem družbeniku le, če je sam ali skupaj z ožje povezanimi osebami imetnik najmanj 25-odstotnega poslovnega deleža, v kolikor pa je njegov delež nižji od 25 %, je dokazno breme, da gre za aktivnega družbenika, na strani upnika (tako denimo sklep Višjega sodišča v Kopru I Ip 913/2010 z dne 2. 11. 2010).

14. Tretji dolžnik je v ugovoru izrecno navedel, da podaja ugovor novega dolžnika po 56a. členu ZIZ, da terjatev nanj ni prešla, saj ni bil aktivni družbenik družbe C d. o. o., ni namreč imel vpliva na njeno poslovanje. Sodišče prve stopnje je v točki 10. izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je imel tretji dolžnik 20 % delež v navedeni družbi, zato bi ugotovitev sodišča, da tretji dolžnik ni bil pasivni družbenik, ker iz njegovih ugovornih navedb ne izhaja utemeljenost ugovora pasivnosti, lahko bila pravilna le, v kolikor bi bila prva dolžnica in drugi dolžnik z njim ožje povezani osebi. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, zakaj šteje, da sta prva dolžnica in drugi dolžnik s tretjim dolžnikom ožje povezani osebi, saj iz razlogov sklepa ne izhaja, v kakšnem medsebojnem (sorodstvenem) razmerju so dolžniki. Ob tem je treba opozoriti tudi na dejstvo, da je do razširitve pojma ožje povezanih oseb iz 18. člena ZFPPIPP prišlo šele 15. 6. 2013, in je torej v predmetni zadevi treba upoštevati prejšnje besedilo 18. člena ZFPPIPP, po katerem je ožje povezana oseba družbenika le njegov zakonec (oziroma zunajzakonski ali istospolni partner), otrok (oziroma posvojenec oziroma zakončev otrok), ki še nima polne poslovne sposobnosti ali oseba pod njegovim skrbništvom, ki nima polne poslovne sposobnosti. V predmetni zadevi bi tako lahko k deležu tretjega dolžnika lahko šteli deleža prve dolžnice ali drugega dolžnika le, če bi bila v razmerju do tretjega dolžnika v eni od teh vlog.

15. Glede na to, da sodišče prve stopnje ni v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, zakaj šteje prvo dolžnico in drugega dolžnika za s tretjim dolžnikom ožje povezani osebi, gre pa za odločilno dejstvo, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na tretjega dolžnika, razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To bo moralo ugotoviti v kakšnem razmerju do tretjega dolžnika sta prva dolžnica in drugi dolžnik, nato pa glede na ugotovljeni poslovni delež tretjega dolžnika v izbrisani družbi ob pravilni uporabi materialnega prava glede dokaznega bremena ponovno odločiti o ugovoru tretjega dolžnika.

16. Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.