Jedro

Upnica je dolžnikovo insolventnost utemeljevala tako na trajnejši nelikvidnosti kot tudi na prezadolženosti, dolžnik pa niti v pritožbi ni izkazal zatrjevane zmožnosti plačila, saj zgolj njegovo zatrjevanje oziroma pripravljenost poravnati upničin dolg ter njegova predvidevanja v zvezi s tem, ne zadostujejo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, (2.) imenovalo upravitelja ter (3.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Upnica je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je upnica z gotovostjo izkazala svojo terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu (seznamu izvršilnih naslovov Finančnega urada ... številka DT ... z dne 19. 2. 2025). Dolžnik je davčni dolg izrecno priznal, ugovarjal je le njegovi višini, in sicer z navedbo, da upnica svoje terjatve ni pravilno obračunala. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da trditev o tem, da upničina terjatev ni pravilno obračunana, na odločitev o začetku stečajnega postopka ne more vplivati, saj v tej fazi postopka natančna višina terjatve upnice, ki predlaga začetek stečaja, niti ni odločilna, v kolikor ni sporno, da terjatev obstaja. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da upnica dolžnikovo insolventnost utemeljuje tako na trajnejši nelikvidnosti kot na prezadolženosti, z gotovostjo pa je izkazala, da dolžnik svoje terjatve do upnice ni zmožen poravnati, saj je nezaposlen in brez prejemkov ter brez premoženja. Dolžnik je sicer v ugovoru proti predlogu za začetek stečajnega postopka navedbam upnice nasprotoval in trdil, da je zaposlen in prejema redne dohodke ter da njegovo premoženje zagotovo presega višino dolga, česar pa z ničemer ni dokazal. Še več, na naroku je z izpovedbo, da nima zaposlitve in da je brez premoženja izrecno negiral svoje navedbe iz ugovora ter tako ni izpodbil zakonske domneve o obstoju insolventnosti. Sodišče je zato zaključilo, da je dolžnik trajneje nelikviden, hkrati pa je tudi dolgoročno plačilno nesposoben oziroma prezadolžen, saj je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.

6.Dolžnik v pritožbi pripoznava obstoj upničine terjatve, zatrjuje pa, da jo je zmožen poravnati kljub nezaposlenosti in dejstvu, da je brez prejemkov ter brez premoženja. Po njegovih navedbah je zmožen mesečno plačevati 500,00 EUR, saj je ukrenil vse, da bi se samozaposlil, kar pa v primeru osebnega stečaja ne bo mogoče. Zatrjuje, da ima interes in je pripravljen v celoti poplačati svoje obveznosti, kar dokazuje s tem, da je 9. 9. 2025 že plačal 7.000 EUR.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Obstoj upničine terjatve in njena višina nista sporna, saj jo priznava tudi pritožnik, ne drži pa pritožbeno zatrjevanje, da dolžnik ni insolventen. Upnica je dolžnikovo insolventnost utemeljevala tako na trajnejši nelikvidnosti kot tudi na prezadolženosti, dolžnik pa niti v pritožbi ni izkazal zatrjevane zmožnosti plačila, saj zgolj njegovo zatrjevanje oziroma pripravljenost poravnati upničin dolg ter njegova predvidevanja v zvezi s tem, ne zadostujejo, predvsem pa ne morejo izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje. Pritožnik ne izpodbija, da po letu 2019 ni prejemal plače, prav tako ne, da nima nobenega premoženja. V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji o namerah za samozaposlitev in prejemu dohodkov ter poplačilu upničinih dolgov, višje sodišče pojasnjuje, da stečajni postopek tega ne onemogoča. V kolikor pa bi pritožnik imel resne namene, bi sodišču predložil seznam aktivnosti, ki jih je v zvezi s tem do sedaj že opravil, česar prav tako ni storil.

8.Upnica je z nepoplačanimi sklepi o davčni izvršbi dokazala, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti. Kot izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, sklep o davčni izvršbi št. DT ... z dne 9. 9. 2024 (ki ga je upnica priložila predlogu za začetek postopka osebnega stečaja) še vedno ni plačan, prav tako pa niso realizirani predhodno izdani sklepi. Dolžnik na dan 19. 11. 2025 izkazuje davčni dolg v višini 32.770,02 EUR. Upnica potrjuje, da je bilo v zadnjem letu s strani dolžnika plačanih 8.300,00 EUR, pri čemer pa od 9. 9. 2025 do uvedbe stečaja ni bilo nobenega plačila več. Dolžniku je upnica že večkrat pojasnila dinamiko plačil ter opcije obročnega plačila, zato bi v primeru, da bi imel namen poplačati svoj dolg, to lahko prostovoljno poravnaval ves čas, česar pa ni storil in tega tudi ne zatrjuje, še manj dokazuje. Plačilo 9. 9. 2025 je po stališču upnice zgolj manever, s katerim bi se pritožnik izognil stečajnemu postopku, to plačilo pa samo po sebi ne more pomeniti obstoja premoženja, saj pritožnik po uradnih podatkih nima ne zaposlitve ne premoženja, vira teh sredstev pa v pritožbi ni pojasnil.

9.Insolventnost je položaj, ko je dolžnik bodisi trajneje nelikviden, bodisi dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Pri dolžniku, ki je potrošnik, sta v 3. točki drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP določeni domnevi, in sicer če dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od treh mesecev, ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 evrov. Dolžnik je po tretjem odstavku 14. člena dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti. Vse naštete predpostavke je sodišče prve stopnje ugotovilo z gotovostjo, pritožnik pa s pavšalnim ponavljanjem dosedanjih navedb nobene od domnev obstoja insolventnosti ne more izpodbiti.

10.Če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti, lahko upnik sproži pravne postopke za izterjavo dolga, vključno s stečajem, zaradi česar ne drži niti pritožbena navedba, da upnik nima pravnega in ekonomskega interesa za ta postopek.

11.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).