Jedro

Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3. odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena zastavna pravica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dolžnikovo stanovanje št. 4, ki se nahaja v večstanovanjski hiši na naslovu P. 1, C., in obsega kuhinjo, tri sobe, balkon in klet v skupni izmeri 69,87 m2 (po podatkih kupoprodajne pogodbe 62,32 m2) ter pravico souporabe skupnih delov in naprav, vpisano kot etažna lastnina v podvložek št. /4, k.o. C. (trosobno stanovanje s pomožnim prostorom z identifikacijsko št. 4.E, etaža 2 in 1), pri katerem je kot imetnik pravice uporabe vpisano S. p.o. A., domakne najboljšemu ponudniku I. G., Z. ulica xx, L., za kupnino v znesku 15,500.000,00 SIT.

Upnik A. K. je tekom pritožbenega roka dne 30.5.2005 vložil predlog za izdajo popravnega sklepa, podrejeno pa pritožbo, s katero predlaga, da sodišče po uradni dolžnosti k sklepu z dne 20.5.2005 izda popravni sklep in vanj doda, da je nepremičnina v lasti dolžnika S. T., ki je vpisana v zemljiški knjigi v vl. št. /4 k.o. C. obremenjena z zastavno pravico v korist upnika A. K. Navedel je še, da je pred pričetkom dražbe pisno obvestil sodišče in ustno kupce, da je predmetno stanovanje obremenjeno z zastavno pravico in da ga je zastavil prejšnji lastnik. Izvirnik kupoprodajne pogodbe je bil izročen upniku, ki pogodbo hrani kot garancijo za plačilo njegove terjatve. Da je predmetna nepremičnina obremenjena, po njegovem mnenju izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, S. p.o. A. pa nima nobene pravice uporabe te nepremičnine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog upnika A.K. za izdajo popravnega sklepa s sklepom opr. št. In 8/2001 z dne 3.10.2005 zavrnilo, sklep pa je dne 8.11.2005 postal pravnomočen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi pritožba upnika A. K. zoper sklep o domiku z dne 20.5.2005 neutemeljena. Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3. odst. 189. člena ZIZ - Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) ter tudi odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena zastavna pravica. Vpisani sta bili sicer dve plombi za vknjižbo pridobitve hipoteke v korist pritožnika, vendar pa - kot je že sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo - vpis plombe ne predstavlja tudi že vpisa same pravice, saj je plomba zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo (134. člen ZZK - Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003). Sicer pa pritožnik v pritožbi ne zahteva, da se v izpodbijanem sklepu navede, da bo njegova zatrjevana zastavna pravica ob izročitvi predmetnega stanovanja kupcu izbrisana, ampak zahteva, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da ima na predmetni nepremičnini zastavno pravico. Ker pa sodišče prve stopnje tega v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno ugotavljati, je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. O tem, ali ima pritožnik na predmetni nepremičnini zastavno pravico in ali se bo lahko kot zastavni upnik iz kupnine zanjo lahko poplačal ter kakšen vrstni red bo imela pri poplačilu njegova terjatev, bo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku odločilo s sklepom o poplačilu (208. člen ZIZ). Pri tem bo upoštevalo tako stanje kot izhaja iz zemljiške knjige, kot tudi tisto, kar izhaja iz spisov in stanje, ki ga bo ugotovilo na razdelitvenem naroku (1. odst. 208. člena ZIZ). Pritožnik pa bo lahko, v primeru če bo sporno, ali ima pravico biti poplačan iz kupnine, izpodbijal terjatev drugega upnika, njeno višino in vrsti red šele in najkasneje na razdelitvenem naroku (201. člen ZIZ). Če pa bo njegova zatrjevana zastavna pravica tudi vpisana v zemljiško knjigo, bo ob vpisovanju vknjižbe lastninske pravice v korist kupca predmetne nepremičnine na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, po uradni dolžnosti izbrisana tudi njegova zastavna pravica (2. odst. 89. člena ZZK).

Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.