Jedro

Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.

Izrek

Pritožbi predlagateljice postopka o prekršku, Finančni upravi Republike Slovenije, se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se po obravnavanju zahteve za sodno varstvo storilke T. K. zoper plačilni nalog Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 20. 2. 2015, plačilni nalog po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilko zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 394. člena Zakona davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki bi ga naj storilka storila na način opisan v plačilnem nalogu, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ustavi. Sodišče prve stopnje kot razlog za takšno odločitev navaja, da je podana materialna kršitev iz 1. točke 156. člena ZP-1, ker storilki očitano dejanje ni prekršek. Opis dejanja v plačilnem nalogu ni konkretiziran, saj bi dejanje moralo biti opisano tako v abstraktnem, kakor tudi v konkretnem delu, kot opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Opis dejanja v plačilnem nalogu vsebuje samo abstrakten opis prekrška, saj iz opisa ni razvidno, katere vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone v letu 2013 bi naj storilka odsvojila in bi zaradi tega v letu 2014, najkasneje do 28. 2. 2014, morala vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013. 2. Predlagateljica postopka, Finančna uprava Republike Slovenije, zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek. Bistvo pritožbe je, da je v opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del izpodbijanega plačilnega naloga, prekrškovni organ navedel vse odločilne okoliščine, ki se neposredno prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška iz 1. točke 394. člena ZDavP-2. Tako iz opisa dejanskega stanja nedvomno izhaja, kdo je potencialni storilec prekrška (storilka fizična oseba, ki je tudi zavezanka za dohodnino od dobička), kraj storitve prekrška (M.), rok za predložitev napovedi, to je do 28. 2. 2014 in datum storitve prekrška, to je 1. 3. 2014 ter dolžno ravnanje, ki ga je storilka opustila, to je vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013. Z navedenim je po mnenju predlagateljice postopka zadoščeno zahtevi iz četrtega odstavka 57. člena ZP-1 po kratkem opisu dejanskega stanja prekrška, ki mora vsebovati le odločilne okoliščine. Podobno je odločilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi PRp 103/2016, z dne 16. 6. 2016. Glede na navedeno predlagateljica postopka o prekršku predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvi odstavek 394. člena ZDavP-2 določa, da se z globo 250,00 do 400,00 EUR za prekršek kaznuje posameznik, če med drugim, kot je določeno v 1. točki prvega odstavka tega člena, ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način, peti odstavek 326. člena ZDavP-2 pa med drugim določa, da mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.

5. Iz kratkega opisa dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, v plačilnem nalogu Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 20. 2. 2015, ki je bil storilki vročen po pošti, izhaja, da storilka v skladu s 326. členom ZDavP-2 ni vložila napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 v zakonsko predpisanem roku, ki se je iztekel 28. 2. 2014, s čemer je kršila določbo prvega do petega odstavka 326. člena ZDavP-2 ter storila prekršek po 1. točki 394. člena ZDavP-2. V obravnavanem primeru je abstraktni izvršitveni znak prekrška, ki se očita storilki, nevložitev davčne napovedi v predpisanem roku (1. točka prvega odstavka 394. člena ZDavP-2), konkretni izvršitveni znak pa je nevložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013 (konkretizacija davčne napovedi), kar je bila storilka dolžna storiti v zakonsko predpisanem roku, ki se je iztekel 28. 2. 2014, kot to določa peti odstavek 326. člena ZDavP-2. 6. Predlagateljica postopka o prekršku v pritožbi zato utemeljeno uveljavlja, da opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu vsebuje vse odločilne okoliščine, ki se prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška iz 1. točke prvega odstavka 394. člena v povezavi s petim odstavkom 326. člena ZDavP-2. Glede na presojo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sicer mora tak opis prekrška vsebovati vse zakonske znake očitanega prekrška, v njem morajo biti navedeni tudi dokazi, lahko tudi druga pravno relevantna dejstva in okoliščine, ni pa mogoče takega opisa enačiti z opisom prekrška, ki ga mora po tretjem odstavku 56. člena ZP-1 vsebovati izrek odločbe o prekršku1. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pa v opisu dejanja v plačilnem nalogu, da je ravnanje storilke opredeljeno kot historičen in dokazljiv dogodek, ni potrebno navajati, katere vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone v letu 2013 bi naj storilka odsvojila in bi zaradi tega v letu 2014 najkasneje do 28. 2. 2014 morala vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2013. Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.

7. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo in ob analogni uporabi osmega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo vsebinsko odločilo o vloženi zahtevi za sodno varstvo storilke.

1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 42/2014 in sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 51/2015 ter IV Ips 108/2013.