Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, saj vrednost njegovega premoženja (nepremičnin in traktorja) presega znesek 13.780,00 EUR – znesek iz 27. člena ZSVarPre. Neutemeljeno je pri tem tožnikovo sklicevanje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, saj navedeni Pravilnik določa pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, kar pa je drugo pravno področje kot v spornem primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) z dne 13. 2. 2012 A.A. (tožnika) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev bpp zaradi nepravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, št. N 359/2011, ter zaradi delitve premoženja ob prenehanju zunajzakonske zveze (N 10/2011). V dopolnitvi prošnje je zaprosil za bpp še za pravdna postopka, ki se vodita pred Okrožnim sodiščem v Celju pod št. P 25/2012 ter pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah pod št. P 14/2012. V nadaljevanju navaja določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanaša na ugotavljanje pogojev finančnega položaja prosilca in njegove družine. Glede minimalnih dohodkov tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev bpp, ne izpolnjuje pa jih glede na določbo 15. člena ZBPP, ki se v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in v povezavi s 4. členom ZDIU12 ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. V nadaljevanju našteva, kaj se po tem zakonu ne šteje v premoženje prosilca. Tožena stranka ugotavlja, da je prosilec lastnik nepremičnin parc. št. 370/6, 319/4, 371/2, 372/0, 370/5, vse k.o. … . Po javnem vpogledu v podatke o nepremičninah, glede vrednosti le-teh, na spletni strani GURS, je moč ugotoviti, da nepremičnina parc. št. 370/6 v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče (njiva in travnik) v površini 2557 m² in je ocenjena z vrednostjo 1.841 EUR, parc. št. 319/4, ki v naravi predstavlja gozdno zemljišče v izmeri 2004 m² in je ocenjena na vrednost 1.726 ERU, parc. št. 371/2, ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče v izmeri 551 m², ocenjena z vrednostjo 397 EUR, parc. št. 370/5, ki pa v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče v izmeri 2568 m² in je vrednoteno z 2.465,00 EUR. Skupna ocenjena vrednost zgoraj navedenih nepremičnin, katerih lastnik je prosilec, tako znaša 6.429,00 EUR. Iz potrdila UE Slovenske Konjice o lastništvu motornih vozil z dne 24. 2. 2012 nadalje izhaja, da je prosilec lastnik vozila (traktorja), znamke Univerzal 300 DTC, letnik 2000. Zaradi ugotovitve tržne vrednosti vozila je Organ za Bpp vpogledal na spletno stran Avto.net ter ugotovil, da tržna vrednost primerljivega vozila, enake znamke, sicer letnik 1997, znaša 7.700,00 EUR. Navedeno vozilo (traktor) se šteje kot premoženje prosilca, saj ga ni moč izključiti po 24. členu ZSVarPre, po katerem se izključuje kot premoženje le osebni avtomobil in enosledno vozilo, katerega vrednost presega 8.060,00 EUR, ne pa tudi ostala vozila, kamor sodi traktor. Zato je Organ za bpp predmetno vozilo štel kot premoženje prosilca. Prosilec ima premoženje v skupni vrednosti 14.129 EUR, kar pa presega 13.780,00 EUR. Ugotovljena vrednost nepremičnin prosilca in vozila (traktorja) tako skupaj znaša 14.129,00 EUR (6.429,00 EUR + 7.700 EUR) in presega znesek 13.836,60 EUR. Organ tako nadalje ni ugotavljal ali ima prosilec in njegovi družinski člani še kakšno drugo premoženje večje vrednosti.
Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ni upoštevala vpogleda v zemljiško knjigo, kjer je moč ugotoviti, da je pri navedenih nepremičninah vknjižena pravica prepovedi odtujitve ter obremenitve v korist B.B. na podlagi notarskega zapisa, ki učinkuje od 5. 10. 2011 in tako tožnik s temi nepremičninami ne more razpolagati. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v 3. členu določa, da premoženje po tem pravilniku predstavlja vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniške deleže gospodarskih družb ali zadrug, vrednostne papirje, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, hranilne vloge in druga denarna sredstva ter drugo premično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaj odločbe, pa na dan pridobitve. Skladno z Zakonom o zemljiški knjigi in načelom publicitetnega učinka vpisov, so bili podatki znani tudi toženi stranki, ki je pridobivala podatke po uradni dolžnosti. Zaradi upoštevanja nepremičnin je tožnik presegel najvišji dovoljen znesek 13.780,00 EUR, posledično mu ni bila odobrena bpp, kar je nedopustno. Tožnik nujno potrebuje zagovornika, saj njegova bivša partnerka vlaga številne tožbe proti njemu in ne ve več, kako naj se brani. Ker navedenih nepremičnin ne more prodati, da bi iz prodanega zneska lahko plačal zagovornika prosi, da se mu popravi krivica, ki se mu je zgodila.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, ki v 3. členu določa poleg ostalega tudi nepremičnino premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, za kar pa ne gre v tožnikovem primeru, ker je njegova razpolagalna pravica na lastnini nepremičnin omejena z zemljiškoknjižnim vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v korist B.B. Navedeni Pravilnik v 1. členu namreč določa, da ta Pravilnik določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč ne dodeli, ali se dodeli v nižjem znesku. To pomeni, da se navedeni Pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi 25. člena in tretjega odstavka 31. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, nanaša na izpolnitev pogojev dodelitve denarne socialne pomoči, kar je drugo pravno področje kot v spornem primeru dodelitve bpp.
Glede na navedeno, je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, zato se je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.