Jedro

Sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, ter da sta bila skrbnika oba starša.

Izrek

I.Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje udeležencu A. A. dopustilo udeležbo v postopku postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo (točka I), B. B., za katerega je bila podaljšana roditeljska pravica, je postavilo pod skrbništvo (točka II), A. A., ki je naloge skrbnika opravljal na podlagi sklepa o podaljšanju roditeljske pravice, je razrešilo skrbništva (točka III), za skrbnico nasprotnega udeleženca je določilo C. C. in ji določilo naloge (točka IV izreka), razrešenemu skrbniku A. A. je naložilo, da mora v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa CSD predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje skrbnici C. C. (točka V), zavrnilo je predlog predlagatelja za postavitev nasprotnega udeleženca pod začasno skrbništvo (točka VI), določilo da skrbništvo preneha z odločbo sodišča, če prenehajo razlogi za skrbništvo ali če sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam tako zahteva (točka VII) ter navedlo, da bo o stroških postopka odločalo po pravnomočnosti sklepa (točka VIII).

2.Zoper sklep v celoti, razen zoper točko I, vlaga pritožbo udeleženec. V uvodu povzema odločitev sodišča. Navaja, da se je zavzemal, da bi postal skrbnik sina B. B., za katerega sta prej skrbela skupaj z ženo. In to vse do 13. 9. 2023, ko se je C. C. odselila iz skupne hiše in iz hiše in iz sefa pobrala in odnesla vse prihranke, ki so jih imeli v sefu in so bili namenjeni B. B. To dejanje je prijavil na policiji, C. C. odtujitev denarja zanika. Navaja, da mati za sina B. B. ni zmožna skrbeti, ker je telesno prešibka, nima vozniškega izpita in ne avtomobila, pa tudi zaradi nizke izobrazbe ne zna prepoznati in razumeti zdravstvenih težav in potreb sina. Odkar je sina odpeljala, je sin imel vsak mesec težave z zdravjem. Meni tudi, da ima B. B. epileptične napade, ker je bil po 20 letih iz domače hiše preseljen v tuje okolje. Udeleženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje nasprotoval mnenju izvedenca D. D., ki je podal mnenje o primernosti C. C. kot skrbnice. O njeni primernosti bi moralo sodišče pridobiti drugo mnenje, ker pa tega dokaza ni izvedlo, je dejansko stanje ostalo nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Mnenje, da pritožnik za skrbnika ni primeren, je izdelal izvedenec E. E. V nadaljevanju pritožba povzema zaključke izvedenca. Navaja, da je mnenje očitno napačno in pristransko, saj ne odraža resničnega dejanskega stanja. Navaja svoje razloge, zakaj je mnenje nesprejemljivo in ne daje potrebne strokovne podlage za zaključek, da pritožnik ni primeren skrbnik za B. B. Sodišče izvedenca kljub zahtevi pritožnika ni hotelo zaslišati. Očita bistvene kršitve pravil postopka, ker sodišče ni izvedlo ključnih dokazov, zakaj je C. C. primerna za skrbnico, pritožnik pa za isto funkcijo ni primeren. Nadalje graja, da se je sodišče neustrezno sklicevalo na sodni odločbi, izdani v postopku prepovedi približevanja pritožnika C. C. in B. B. Sodišče ta dva sodna postopka šteje kot gotovo dejstvo, kar je nezakonito in nepravilno. Pritožnik nikoli ni bil obsojen nasilja, postopki sicer še tečejo in je tako nedopustno, da ga sodišče opisuje kot nasilneža. Nadalje graja, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ker je njega kot udeleženca in C. C. zasliševalo na ločenih narokih. Tako ni imel možnosti komentirati izjav C. C., ji postavljati vprašanja, kar je procesna pravica udeleženca vsakega postopka. Nadalje graja odločitev sodišča glede predložitve končnega poročila in izročitve premoženja v upravljanje skrbnici. Ponavlja, da je C. C. vse odnesla in da sklepa ni mogoče izvršiti. Že dvakrat je v spremstvu policije prišla po stvari. Tudi sicer ni bil v funkciji skrbnika B. B., temveč je imel zgolj podaljšano roditeljsko pravico. V nadaljevanju pritožba povzema laične navedbe udeleženca, ki so sestavni del pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevanih bistvenih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

5.Zaradi ukrepov, izrečenih po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), s katerimi je bilo udeležencu prepovedano približevanje nasprotnemu udeležencu in C. C., je sodišče prve stopnje zaslišalo C. C. in A. A. na dveh ločenih narokih. Zapisnik o zaslišanju C. C. je sestavni del sodnega spisa in udeleženec se je seznanil z njegovo vsebino. Pritožbene navedbe, da je sodišče zaradi ločenega zaslišanja kršilo načelo kontradiktornosti, zato niso utemeljene. Sodišče tudi ni kršilo tega načela, ker ni sledilo predlogu udeleženca po zaslišanju izvedenca E. E., saj je ta dokazni predlog zavrnilo z navedbo ustavno dopustnih

razlogov v točki 10 obrazložitve.

6.Sodišče je za ugotovitev pritožbeno spornega dejstva ali je mama nasprotnega udeleženca, C. C. primerna za opravljanje funkcije skrbnice ter v nadaljevanju za ugotovitev udeleženčeve - očetove primernosti za skrbnika, angažiralo dva izvedenca psihiatra. Dejanski zaključek glede primernosti staršev nasprotnega udeleženca za skrbnika pa je sprejelo na podlagi vrednotenja vseh izvedenih dokazov (točke od 8 do 11 obrazložitve): izpovedbe matere, izpovedbe očeta, pridobljenih izvedenskih mnenj ter v spis vloženih listinskih dokazov. Pritožbeni razlog nepopolnega in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja z navedbo, "da bi sodišče moralo pridobiti še drugo mnenje sodnega izvedenca o primernosti C. C. za izvajanje funkcije skrbnice", ni utemeljen. Zaključki izvedenca D. D. so strokovno argumentirani, jasni in preverljivi (list. št. 110 do 114 v spisu). Izvedenec je pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo, zato ne drži, kar očita pritožba, da se je "oslonil le na Poročilo Društva gibalno oviranih in žrtev nasilja z dne 15. 2. 2024

". Pritožba prav tako neutemeljeno graja zaključke izvedenca E. E. Tudi to izvedeniško mnenje je izdelano v skladu s pravili znanosti in stroke, v njem ni nasprotij, zato ga je sodišče pravilno dokazno ocenilo in razloge, zakaj mu je sledilo, navedlo v točki 9 obrazložitve.

7.Sodišče je v skupni dokazni oceni ustrezno upoštevalo tudi dejstvo, da so bili v postopku po ZPND nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi in sicer, da mu je bilo prepovedano približevanje ženi C. C. in nasprotnemu udeležencu za čas 12 mesecev (priloga C16) ter ponovna prepoved, ki je bila izrečena udeležencu dne 31. 3. 2025 (priloga C17). V točki 10 obrazložitve je sodišče na podlagi izrečenih prepovedi prebliževanj povzelo, da sta bila nasprotni udeleženec ter C. C., mati nasprotnega udeleženca, več let žrtvi fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja, ki ga je nad njima izvajal oče - pritožnik. Pritožba zato neutemeljeno očita, da je sodišče s takšnimi zaključki kršilo domnevo nedolžnosti nasprotnega udeleženca in ga nezakonito obtožilo storitve kaznivih dejanj. Sodišče druge stopnje dodaja, da je sodišče okoliščine, da je bil udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja in nato ta ukrep tudi podaljšan, ustrezno vrednotilo skupaj z ostalimi dokazi, izvedenimi v obravnavanem postopku, ter da je bila ta okoliščina le eden od razlogov, ki jih je sodišče vključilo v konkretni dejanski stan, ki ga je ugotovilo na podlagi vseh izvedenih dokazov.

8.Tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo urediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. člen DZ, v skladu s katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. 241. člen DZ pa določa, kdaj oseba nima lastnosti in sposobnosti, potrebnih za opravljanje funkcije skrbnika, in med drugim določa, da v primeru, če gre za osebo, od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Sodišče prve stopnje je v točki 10 navedlo vse potrebne razloge za zaključek, da A. A. ni primeren za funkcijo skrbnika in ga je zato utemeljeno razrešilo. V točki 11 pa je z ustreznimi razlogi utemeljilo odločitev, da je za funkcijo skrbnika nasprotnega udeleženca primerna mati C. C.

9.Nad nasprotnim udeležencem je bila s sklepom N 133/2012 z dne 21. 5. 2012 Okrožnega sodišča v ... podaljšana roditeljska pravica čez njegovo polnoletnost. Sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, ter da sta bila skrbnika oba starša.

10.Zato je neutemeljena pritožba udeleženca, da očeta - udeleženca ni mogoče obravnavati kot skrbnika, in da mu zato ni potrebno predložiti končnega poročila o svojem delu in računa o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje skrbnici C. C. Oče navaja, da v tej točki sklepa ne more izvršiti, ker je C. C. iz prejšnjega skupnega prebivališča že odnesla vse stvari nasprotnega udeleženca ter izpraznila sef, v katerem sta starša shranjevala prihranke družine. V kolikor te navedbe držijo, potem v nadaljevanju C. C., kot skrbnica nasprotnega udeleženca, ne bo mogla zahtevati dodatne izročitve premoženja. Te pritožbene navedbe pa ne morejo vplivati na odločitev pod točko 5 izpodbijanega sklepa. Sodišče je to odločitev, potem ko je očeta razrešilo funkcije skrbnika, pravilno sprejelo na podlagi določbe 251. člena DZ. Po tem členu je udeleženec dolžan izročiti premoženje varovanca v upravljanje novo imenovani skrbnici. Vsebino poročila pa določata 250. in 251. člen DZ.

11.Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 360. člena ZPP odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe. V okviru teh je odgovorilo tudi na bistvene pritožbene navedbe, ki jih v laični pritožbi dopolnjuje udeleženec sam. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da večina teh navedb ni pravno relevantnih, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja, se pa je z njimi seznanilo.

12.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (določba 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

13.Udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (določba 165. in 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Izvedensko mnenje je strokovno, vsebuje razumljivo razlago in zaključke, zato bi morala biti vprašanja za izvedenca konkretna in strokovno utemeljena. Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca in pavšalno navajanje, da ugotovitve niso pravilne, ne zadošča.

2Ta podaja opis materine skrbi za nasprotnega udeleženca, v času ko sta bila nameščena v varni hiši.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 250, 251

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.