Jedro

Predlog za obnovo postopka je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka. Predlog je zavrglo kot nedovoljen, ker ga je vložila tožena stranka sama, ne pa po pooblaščencu, ki je odvetnik, in kot prepozen, saj je sklep o motenju posesti postal pravnomočen z izdajo odločbe sodišča druge stopnje 6. 11. 2019, tožena stranka pa je predlog za obnovo vložila šele 31. 12. 2019, to je po poteku 30-dnevnega roka, določenega v 430. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Tožena stranka (v nadaljevanju tudi: pritožnik) se je pritožila zoper uvodoma navedeni sklep. V laični pritožbi navaja, da je sodišče sicer pravilno navedlo, da je bil sklep izdan 6. 11. 2019, vendar pa napačno povzema, kdaj je postal pravnomočen. Sklep je bil dostavljen odvetniku pritožnika šele 2. 12. 2019, ZPP pa v drugem odstavku 320. člena jasno in nedvoumno navaja, da ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva vročitve. Pritožnik zato meni, da je bil predlog vložen pravočasno, v roku 30 dni. Nadalje navaja, da je predlog za obnovo postopka v časovni stiski pripravil samostojno, brez pomoči odvetnika. Vlogo je kot prava nevešč pripravil v dobri veri samostojno, saj je ocenil, da je izredno pravno sredstvo obnovitve postopka priložnost za odpravo nezakonitosti iz postopka P 86/2018. Navaja, da v sklepu višjega sodišča z dne 6. 11. 2019 ni zaslediti pravnega pouka, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, kakšne možnosti pritožbe oziroma uporabe izrednih pravnih sredstev (n)ima pritožnik na razpolago (pravni pouk je v celoti izpuščen - ZPP pa v 324. členu navaja pravni pouk kot obvezni sestavni del pisne sodbe). Pritožnik ocenjuje, da bi kljub časovni stiski ravnal drugače, če bi bil ustrezno seznanjen - nenazadnje sploh ne bi vložil predloga, predvsem pa ne bi plačal sodne takse po nepotrebnem. Predlaga, da sodišče dovoli predlog za obnovitev postopka ali dovoli dopolnitev predloga za obnovitev postopka (priprava s pomočjo odvetnika) ali pa vrne pritožniku, ne po njegovi krivdi, nepotrebno vplačano sodno takso.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP, in sicer v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti (430. člen ZPP). Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Izredna pravna sredstva pomenijo izreden poseg v pravnomočnost, kar je potrebno razlagati restriktivno. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). V prvem odstavku 91. člena ZPP je določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.

5. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka vložila tožena stranka sama in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pritožnik pa niti v predlogu za obnovo postopka niti v pritožbi ne navaja, da ima opravljen pravniški državni izpit. 6. Neutemeljen je pritožnikov očitek, da sklep Višjega sodišča v Celju Cp 352/2019 z dne 6. 11. 2019 ne vsebuje pravnega pouka, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, kakšne možnost uporabe izrednih pravnih sredstev (n)ima pritožnik na razpolago, in smiseln očitek, da ni bil o tem ustrezno seznanjen. ZPP ne vsebuje zahteve po pravnem pouku v odločbah sodišč druge stopnje o izrednih pravnih sredstvih. Če stranka kljub temu vloži takšno izredno pravno sredstvo, je očitno, da zakon pozna vsaj toliko, da ve za njegovo ureditev. Če zakonski institut pozna, pa bi lahko našla tudi določbe o obveznem odvetniškem zastopanju (oziroma o tem, da da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja v primeru, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit). Nepoznavanje prava glede dopustnosti izrednih pravnih sredstev škoduje.1

7. Prav tako ni utemeljen pritožnikov predlog, da naj sodišče dovoli dopolnitev predloga za obnovo postopka. Pomanjkanja t.i. postulacijske sposobnosti namreč ni mogoče odpraviti, saj predlog za obnovo, ki ga je pritožnik vložil, ni bil nepopoln ali nerazumljiv, le dovoljen ni. Iz tega razloga v določbah ZPP tudi ni nobene podlage, da bi ga sodišče pozivalo k dopolnitvi, popravi ali odpravi pomanjkljivosti oziroma mu omogočilo, da v dodatnem roku vloži predlog po odvetniku.2

8. Predlog za obnovo postopka je tako zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP pravilno zavrglo. Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, lahko sprejme odločitve, ki so po vrsti določene v 365. členu ZPP, med katerimi pa ni odločitve o vrnitvi vplačane sodne takse, zato pritožbeno sodišče ne more slediti niti pritožnikovemu predlogu, da se mu vrne vplačana sodna taksa.

9. Po obrazloženem in ob ugotovitvi, da niso podani niti tisti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. in 366. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje pravilno predlog za obnovo postopka zavrglo kot nedovoljen že zato, ker ga je vložila stranka sama, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati pritožbenih navedb v zvezi z zaključkom sodišča, da je predlog za obnovo postopka prepozen.

1 Glej A. Galič, Pravdni postopek: zakon s komentarjem/Lojze Ude...(et.al.), GV Založba, 2005, str. 382 in 383. 2 Primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3441/2011.