Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s pravnomočno vmesno in delno sodbo že odločilo, da je delno podan temelj pogodbene odškodninske odgovornosti prve toženke A., d. o. o. iz naslova nastale škode zaradi nezakonito posekanega lesa oziroma več posekane lesne mase od uradne evidence in izgube donosa lesa zaradi podaljšane obnove ogolelih površin. Z obravnavano prvostopenjsko odločbo I P 494/2014 z dne 23. 5. 2022 je nato odločilo, da je prva toženka dolžna plačati tožnici 740.830 EUR, in v preostalem delu, ki znaša 22.933,67 EUR, zahtevek zavrnilo, hkrati pa je zavrglo pobotni ugovor toženke. Predlog za izločitev sodnice je prav tako zavrglo, predlog za ponovno odprtje glavne obravnave pa zavrnilo ter odločilo o stroških postopka. Višje sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Toženka Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

1. Ali sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno šteli, da sta mnenji sodnih izvedencev gozdarske stroke (Marka Udoviča in Ljubana Cenčiča) jasni, popolni in brez pomanjkljivosti v delu, ki se nanaša na ugotavljanje količine nezakonito posekanega lesa oziroma višine škode?

2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje svoji odločitvi oprli na sprejemljivo metodologijo ugotavljanja količine nezakonito posekanega lesa z vidika: - pravil gozdarske stroke o ugotavljanju časa poseka dreves in starosti panjev, - pravil statistične stroke o vzorčenju in natančnosti statističnih ocen, - vloge Zavoda za gozdove (ZGS) kot osrednje gozdarske institucije v Republiki Sloveniji in izvajalca javne gozdarske službe v vseh gozdovih, - dokazne vrednosti podatkov ZGS o evidentirani sečnji, - okoliščine, da je sodni izvedenec gozdarske stroke Jurij Beguš med zaslišanjem na naroku v zadevi I P 494/2014 dne 30. 4. 2021 izjavil, da izračuni izvedenca Udoviča niso v celoti preverljivi, da se zaradi poteka časa ne more več točno ugotoviti časa poseka glede na posamezen panj in je ta ocena popolnoma nezanesljiva ter da se določen odstotek razlik med evidenco ZGS in meritvami po stalni vzorčnih ploskvah (SVP) tolerira, in sicer do 3%, pri čemer se te razlike lahko kompetentno pojasni z metodami statistične stroke, - okoliščine, da je bila s sklepom I P 494/2014 z dne 13. 8. 2021 sodnemu izvedencu Ljubanu Cenčiču izrecno naložena naloga, da naj poda svoje mnenje, ali je bila v izvedenski mnenjih Marka Udoviča in Jurija Beguša pravilno ocenjena količina nezakonito posekanega lesa, - okoliščine, da ZGS v načrtu GGE Jelendol za obdobje 2020-2029 v Analizi preteklega gospodarjenja ni ugotovil statistično značilnih razlik med evidenco posega ZGS in oceno poseka na stalnih vzorčnih ploskvah (SVP)?

3. Ali je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretne zadeve niso izpolnjeni pogoji za imenovanje sodnega izvedenca statistične stroke?

4. Ali sta bili z zavrnitvijo dokaznega predloga za imenovanje izvedenca statistične stroke toženi stranki kršeni pravica do izjave in poštenega sojenja?

5. Ali je bila tožena stranka v fazi podajanja pripomb zoper mnenje drugega (kontrolnega) izvedenca gozdarske stroke prekludirana glede zoperstavljanja izračunom, metodam dela in ugotovitvam prvega izvedenca gozdarske stroke?

6. Ali sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno šteli, da je domneva resničnosti podatkov iz evidence ZGS o količini posekanega lesa izpodbita?

7. Ali je dokazna ocena sodišč prve in druge stopnje sprejeta v skladu z metodološkim napotkom in zadostno obrazložena v delu, ki se nanaša na ugotavljanje količine nezakonito posekanega lesa oziroma škode?

8. Ali je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti obrazložitve oziroma pomanjkljive obrazložitve zagrešilo kršitev 22. in 25. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)?

9. Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo prostega preudarka?

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).