Jedro

Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je predmet obveznosti, ne predmet ali sredstvo izvršbe.

Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta jamči za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morebiti že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno in dodatno premoženje dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani III. in IV. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom dovolilo predlagano izvršbo: a) pri drugem dolžniku z […]. (I. točka izreka). Določilo je izvršitelja […] (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog za izvršbo z dne 23. 8. 2014 zoper prvega dolžnika (III. točka izreka). Zavrnilo je predlog za izvršbo z dne 23. 8. 2014 v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe zoper drugega dolžnika na ostale premičnine in na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, zoper tretjega dolžnika na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, nepremičnine ID znak 1, 2, 3, 4 in na vrednostne papirje (IV. točka izreka). Odmerilo je stroške upnika na 55,00 EUR, ki so jih dolžniki dolžni plačati v roku 8 dni po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v ostalem jih je zavrnilo (V. točka izreka). Ugotovilo je, da nad prvim dolžnikom teče postopek poenostavljene prisilne poravnave St ..., ki se je začel 30. 1. 2014. Iz notarske listine SV A/07 izhaja na strani 17 iz 3. člena, da uporabnik kredita in zastavnik soglašata, da se po zapadlosti terjatve upnika, nastale po kreditni pogodbi, opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnin iz podtočke a 2. člena tega sporazuma, uporabnik pa soglaša in se strinja, da se po zapadlosti terjatve upnik poplača iz zastavljenih premičnih stvari iz podtočke b 2. člena sporazuma. Za zastavljene nepremičnine enako izhaja iz notarske listine SV B/09 (stran 6, 3. člen), SV C/10 (stran 20, 3. člen), SV D/12 (stran 14, 3. člen). V navedenih členih je v sporazumu o zavarovanje denarne terjatve po 142. členu SPZ zapisano, da uporabnik kredita in zastavnik soglašata, da po zapadlosti terjatve banka opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin in premičnin. Ob takšnem zapisu v notarskem zapisu je mogoče predlagati in dovoliti izvršbo samo na nepremičnine, ki so obremenjene s hipoteko, in zastavljene premične stvari, ne pa tudi na ostalo premoženje. Lastnost izvršilnega naslova je lahko v notarskem zapisu priznana le v obsegu danega soglasja in ker je bilo dano soglasje le z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, na katere je dovoljena izvršba, in na premičnine, na katere je dovoljena izvršba, ter za poplačilo iz teh (nepremičnin/premičnin), tega soglasja ni možno razširiti tudi ne neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi. Notarski zapis je izvršljiv le z v tem zapisu navedenimi sredstvi izvršbe, ne neomejeno.

2. Zoper III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo, da je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pozneje zavrnjen na podlagi 2. točke šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St ... z dne 30. 6. 2014. S tem posledično se je postopek poenostavljene prisilne poravnave končal. Tretji dolžnik pri notarskih sporazumih ni nastopal le kot zastavitelj (kot fizična oseba), temveč tudi kot solidarni porok (kot samostojni podjetnik), solidarni porok pa za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Tretji dolžnik kot samostojni podjetnik kot solidarni porok je soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskih zapisov, pri tem ni bilo zapisane nobene omejitve, s katerim svojim premoženjem bo odgovarjal za svojo poroštveno obveznost. Tudi morebiti zapisano soglasje kreditojemalca in zastavitelja (ali katere koli druge stranke notarskega sporazuma), da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih premičnin in nepremičnin in izpraznitev ter izročitev nepremičnin v enem mesecu po prodaji, ne omejuje niti predmeta izvršbe niti ne poseže v solidarno poroštvo tretjega dolžnika in drugega dolžnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo nad prvim dolžnikom zavrnjen s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 30. 6. 2014, posledično se je s tem končal postopek poenostavljene prisilne poravnave in je prenehala procesna ovira za dovolitev izvršbe. Sklep je postal pravnomočen z zavrnitvijo pritožbe dolžnika in potrditvijo sklepa sodišča prve stopnje s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst ... z dne 11. 9. 2014. 5. Utemeljena je tudi preostala pritožba, da tretji dolžnik pri notarskih sporazumih ni nastopal le kot zastavitelj, temveč tudi kot solidarni porok. To izhaja iz 4., 11., 17. in 18. strani notarskega zapisa SV A/07 in ostalih. Če je tretji dolžnik solidarni porok, odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Drugi dolžnik je bil uporabnik kredita po notarskih sporazumih in ravno tako odgovarja za prevzete obveznosti z vsem svojim premoženjem.

6. Da upnikova terjatev obstaja, izhaja iz izvršilnega naslova, ki ga v tem primeru predstavlja več (verjetno izvršljivih (1)) notarskih zapisov. Katere formalne pogoje mora izpolnjevati (izvršljiv) notarski zapis, da je lahko izvršilni naslov, določata splošni 21. člen ZIZ in specialni 20.a člen ZIZ. Po prvem odstavku 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Torej je eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika predmet obveznosti, ne predmet ali sredstvo izvršbe (prim. 30. in 32. člen ZIZ).

7. Upnik in osebno odgovorni dolžnik pa lahko v notarskem zapisu poleg na primer kreditne pogodbe skleneta še dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na določenem premoženju dolžnika. To pomeni le, da je dolžnik podelil upniku stvarno pravico z vsebino, urejeno v 128. členu SPZ: do poplačila iz vrednosti zastavljenega predmeta pred drugimi upniki. Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta jamči za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morebiti že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno in dodatno premoženje dolžnika. Z razlago o priznanju lastnosti izvršilnega naslova (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja dolžnika z ustanovitvijo zastavne pravice na predmetu oziroma z vnaprej soglasno določenim sredstvom izvršbe bi bil upnik s sporazumno dogovorjeno zastavno pravico na določenem premoženju dolžnika v slabšem položaju kot upnik, ki ima manj - zgolj izvršilni naslov za terjatev (notarski zapis ali sodbo) in nima sporazumno dogovorjene zastavne pravice na določenem premoženju (ter bi se lahko poplačal iz katerega koli premoženja dolžnika). Če dolžnik ni le zastavni dolžnik, ampak dolžnik (ali solidarni porok) po kreditni pogodbi, lahko upnik predlaga izvršbo zoper njega s katerimkoli sredstvom, ki ga zakon predvideva vse do dokončnega poplačila. To velja ne glede na to, da je v sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ustanovljena zastavna pravica na točno določeni nepremičnini ali premičninah (2). Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da morebiti zapisano soglasje kreditojemalca in zastavitelja, da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih premičnin in nepremičnin in izpraznitev ter izročitev nepremičnin v enem mesecu po prodaji, ne omejuje niti predmeta izvršbe niti ne poseže v solidarno poroštvo tretjega dolžnika in drugega dolžnika. Sodišče prve stopnje je drugega in tretjega dolžnika obravnavalo kot zastavitelja, čeprav to očitno nista. Z izpodbijano III. in IV. točko je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo sklep v izpodbijani III. in IV. točki izreka ter se v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o preostalem predlogu za izvršbo.

Op. št.(1): Pomeni, da je dolžnik v njih soglašal z neposredno izvršljivostjo in da so terjatve, ki izhajajo iz notarskih zapisov, že zapadle (prvi odstavek 20.a člena ZIZ).

Op. št. (2): Prim. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1187/2010 z dne 19. 5. 2010 in I Ip 855/2010 z dne 16. 6. 2010, I Ip 4623/2013 z dne 29. 1. 2014 - na slednjega se v pritožbi utemeljeno sklicuje upnik.