Jedro

Tožnik je revizijo vložil sam, pri čemer ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, kako so ravnali sorodniki oziroma Center za socialno delo v zvezi z namestitvijo njegove mame v domsko oskrbo. Predlaga, da se plačilo domske oskrbe naloži ostalim sorodnikom, ki 12 let niso ničesar prispevali za oskrbo mame ali pa, da Zavod za gozdove dovoli normalno sečnjo oziroma, da mama pride domov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo niti materialnega prava, niti postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožnik je zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 215/2016 z dne 15. 9. 2016 na Vrhovno sodišče RS posredoval vlogo, iz katere izhaja, da se ne strinja z odločitvijo pritožbenega sodišča. Vrhovno sodišče RS je navedeno vlogo v pristojno poslovanje odstopilo sodišču prve stopnje. Omenjeno sodišče je vlogo obravnavalo kot revizijo ter preizkusilo, ali je glede na z zakonom določene pogoje, revizija dovoljena. Revizija skladno s prvim odstavkom 367. člena ZPP sodi med izredna pravna sredstva. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji namreč lahko stranke vložijo revizijo, o kateri nato odloča Vrhovno sodišče RS. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). To pomeni, da lahko revizijo vloži stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Stranka sama, ali po zakonitem zastopniku pa lahko pravno veljavno vloži revizijo le, če izkaže, da ima sama oziroma zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Če tega ne izkaže, sodišče revizijo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrže. 6. V predmetni zadevi je tožnik revizijo vložil sam. Pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s prvim odstavkom 374. člena ZPP, že iz tega razloga revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Ker zadeva ni bila obravnavana po vsebini, so zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo vsebino spora za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantne.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.