Jedro

Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se prekinjeni pravdni postopek zoper prvo toženo stranko nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka) in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper prvo toženo stranko (II. točka izreka).

2.Tožnica se (smiselno) pritožuje zoper II. točko izreka sklepa in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno za odločanje v tej zadevi, oziroma, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.V obširni pritožbi1 navaja, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu, da je Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank2 v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-295/13, ker tožniku nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve v delu, ki se nanaša na prvo toženko, mu je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper drugo toženko (poslovno banko) v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti te odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju glede obstoja odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek ima podlago v 350. a členu Zakona o bančništvu3 oz. ZPSVIKOB (ki tega pravnega sredstva ne nudi), poleg tega pa tudi v 85. členu direktive BRRD4 v zvezi s 26. členom Ustave RS5 ter smiselno v 229. členu Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank6 , ker so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

3.Prvo toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica s tožbo z dne 16. 12. 2016 od Banke Slovenije (prvo toženke) in NLB, d. d. (drugo toženke) zahteva nadomestilo za škodo, ki jo je kot nekdanja imetnica podrejenih obveznic utrpela zaradi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013, na podlagi katere je prišlo do izbrisa navedenih obveznic.

6.Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je 350.a člen ZBan-1 in 265. člen ZRPPB v neskladju z Ustavo RS. Določilo je tudi način izvršitve svoje odločbe, in sicer, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti pravdni postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo, kar je sodišče prve stopnje storilo s sklepom z dne 25. 8. 2017. To protiustavnost je zakonodajalec poskušal odpraviti s sprejemom ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019. Na določbi tega zakona, ki v 9. členu določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, temelji izpodbijani sklep.

7.Ustavno sodišče RS je izvrševanje ZPSVIKOB z odločbo I-I-4/20 z dne 5. 3. 2020 začasno zadržalo, z odločbo I-I-4/20 z dne 16. 2. 2023 pa ta zakon v celoti razveljavilo. Zakonodajalec je 23. 5. 2024 sprejel nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije (Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank7 ), z začetkom veljavnosti 15. 6. 2024. Sodišče je zato s sklepom z dne 20. 8. 2024 prekinjen pravdni postopek nadaljevalo in tožnico pozvalo, ali vztraja pri vloženi pritožbi. Na poziv sodišča je tožnica sporočila, da pri tožbi zoper prvo toženko vztraja, umika pa tožbo zoper drugo toženko, zato je bil v tem delu 25. 10. 2024 izdan sklep o ustavitvi.

8.ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnji stavkom prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko Slovenije. Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (prvi odstavek 5. člena ZPSVIKOB-1). Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

9.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna pravila postopka, v katerem se določbe ZPP uporabljajo le subsidiarno. Za odločanje v postopkih po tem zakonu je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije oziroma zoper poslovno banko izključna pristojnost sodišča ne velja, niti se ne uporabljajo pravila postopka, določena v ZPSVIKOB-1. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, samo nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno (prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1). Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

10.Kljub temu, da je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna.8 Že citirani prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se namreč nanaša na postopke po že vloženih tožbah. Ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil ponovno izdan identičen sklep. Z izpodbijanim sklepom se namreč z ničemer ne posega v tožničino pravico do sodnega varstva niti se ne zmanjšuje njenih procesnih in materialnopravnih upravičenj.9 Navedeni zaključek podpira tudi splošno načelo hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka (11. člen ZPP), ki glede na identične določbe ZPSVIKOB in ZPSVIKOB-1 o izključni pristojnosti mariborskega sodišča, narekuje čim prejšnji odstop pristojnemu sodišču, ker Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti za opravljanje nadaljnjih procesnih dejanj nima (več).

11.Tožnica uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKIB-1. Pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. členu Ustave RS ter tudi v 85. členu Direktive BRRS in smiselno v 229. členu ZRPPB, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve, ker se tudi preostala zatrjevana pravna podlaga nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253a. in 261.a člena ZBan-1.10

12.V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. čl. ZPSVIKIB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko11 , kot to zatrjuje v pritožbi, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti12 v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člen Ustave RS).

13.Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

15.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče na tem mestu povzema le navedbe, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev o nepristojnosti sodišča prve stopnje.

2Ur. l. RS, št. 72/2019, v nadaljevanju ZPSVIKOB.

3Ur. l. RS, št. 131/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZBan-1.

4UL L 173, 12. 6. 2014, str. 190-348 (Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta).

5Ur. l. RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami.

6Ur. l. RS, št. 44/16 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRPPB.

7Ur. l. RS, št. 44/24 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPSVIKOB-1.

8Opisano procesno situacijo je mogoče primerjati s situacijo, ko pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu ugotovi, da je izpodbijana odločitev pravilna kljub napačni uporabi materialnega prava, oziroma da je pravilna iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje (prim. VSL sklep III Cp 1463/2024 z dne 30. 9. 2024).

9Prim. VSL sklep III Cp 1786/2024 in VSL sklep III Cp 1789/2024, obe z dne 6. 12. 2024, VSL sklep III Cp 1798/2024 z dne 10. 12. 2024.

10Prim. VSL sklep III Cp 1463/2024 z dne 30. 9. 2024, VSL sklep III Cp 1786/2024 in VSL sklep III Cp 1789/2024, obe z dne 6. 12. 2024, VSL sklep III Cp 1798/2024 z dne 10. 12. 2024.

11Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe). Poleg tega je v konkretni zadevi tožnica tožbo zoper poslovno banko umaknila.

12Glej sklepa VSRS III R 17/2022 z dne 16. 7. 2024 in III R 5/2020, oba z dne 16. 7. 2024.

Zveza:

Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2024) - ZPSVIKOB-1 - člen 3, 6, 6/1, 48, 48/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.