Jedro

Vprašanje razumljivosti in pravočasnosti vlog v prekrškovnem postopku je skladno z 2. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 urejeno v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ki v prvem odstavku člena 76 določa, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom (elektronsko vlogo), overjenim s kvalificiranim potrdilom, pri čemer se pisna vloga v fizični obliki vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, medtem ko se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Tako pisne, kot tudi vloge, ki so poslane po elektronski poti pa morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je potrebno, da so sposobne za vsebinsko obravnavo ter podpisane, pri čemer pa vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom. Zato se po prepričanju pritožbenega sodišča ni strinjati s pojasnili prekrškovnega organa v odgovoru z dne 11. 12. 2018 o tem, da se določbe členov 14 in 15 ZEPT nanašajo tudi na vloge, ki so sicer v izvirniku izdane v elektronski obliki, nato pa nepodpisane poslane po navadni pošti, saj se obe navedeni določbi nahajata v tretjem poglavju Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki posebej določa način in pogoje le za elektronski podpis, ne pa na vloge, ki so poslane sodišču z navadno pošto, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je prekrškovni organ s priporočeno pošiljko po pošti 23. 11. 2018 sodišču poslal pritožbo v predmetni prekrškovni zadevi, ki je bila nepodpisana. Ali skrajšano: vloge, ki so poslane po elektronski pošti in ki so podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom so popolne, četudi ne vsebujejo lastnoročnega podpisa pooblaščene osebe, temveč le elektronski podpis, ki ga lahko prejemnik v vsakem trenutku tudi preveri, medtem ko morajo biti pisne vloge v fizični obliki, ki so poslane po pošti ali pa izročene neposredno sodišču, lastnoročno podpisane, saj so v nasprotnem primeru nepopolne in v takih primerih sodišče zahteva od vložnika, da nepodpisano vlogo dopolni. Če tega ne stori, pa se takšno vlogo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) pravne, kot tudi odgovorne osebe ugodilo in je plačilni nalog (PN) uvodoma imenovanega prekrškovnega organa št. DT 71010-3589/2018-2 (04-560-501) z dne 9. 4. 2018 tako spremenilo, da je za obe storilki postopek o prekršku ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se ne strinja prekrškovni organ in v pritožbi, vloženi dne 23. 11. 2018 uveljavlja pritožbeni razlog kršitev materialnih določb ZP-1 in ZFU in smiselno predlaga zavrnitev ZSV, ki sta ju vložili obe storilki, podredno pa razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje .

3. Pritožba se zavrže. 4. Pritožbeno sodišče po prejemu pritožbe preizkusi obstoj procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo pritožbe in v primeru, če ugotovi, da je pritožba vložena prepozno oziroma da je le-ta nedovoljena, jo s sklepom zavrže, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje. V obravnavani zadevi je pritožba prekrškovnega organa nepopolna, zato jo je bilo potrebno zavreči. 5. Pregled spisovnega gradiva izkazuje, da je prvostopno sodišče v hitrem postopku o prekršku dne 15. 11. 2018 razsodilo v predmetni prekrškovni zadevi in je vloženi ZSV obeh storilk tako ugodilo, da je PN prekrškovnega organa, opr. št. DT 71010-3589/2018-2 (04-560-501) z dne 9. 4. 2018 spremenilo in je postopek o prekršku zoper obe storilki ustavilo po 1. točki prvega odstavka člena 136 ZP-1 zaradi pomanjkljive konkretizacije opisa storilkama očitane kršitve zapovedne norme, kar je storilo pri uradnem preizkusu vloženih ZSV s strani obeh storilk (2. alineja prvega odstavka člena 62.a ZP-1).

6. Zoper tako izdano sodbo, ki jo je prekrškovni organ prejel 16. 11. 2018, je le-ta s priporočeno pošiljko, poslano po pošti, dne 23. 11. 2018 vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog kršitev materialnih določb ZP-1 in ZFU.

7. Prvostopno sodišče je po prejemu te pritožbe z dopisom z dne 4. 12. 2018 prekrškovni organ pozvalo, da mora biti vložena pritožba z dne 23. 11. 2018 podpisana v originalu in ne v kopiji in da bo v nasprotnem primeru sodišče tako pritožbo kot nepopolno zavrglo (tak dopis je prekrškovni organ prejel 6. 12. 2018).

8. 11. 12. 2018 je prekrškovni organ v zvezi s pozivom sodišča na podpis pritožbe prvostopnemu sodišču sporočil, da je bila pritožba podpisana z elektronskim podpisom, ki vsebuje niz podatkov v elektronski obliki in da gre v tem primeru za varen elektronski podpis, saj je tudi v členu 14 Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskim podpisom (ZEPT) določeno, da se elektronskemu podpisu ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti zaradi elektronske oblike ali pa, ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overovitelja in ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje, saj je varen elektronski podpis overjen s klasificiranim potrdilom in je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu in ima zato enako veljavnosti. Tako pojasnilo prekrškovnega organa je prvostopno sodišče štelo za ustrezno in je predmetno prekrškovno zadevo predložilo pritožbenemu sodišču v pritožbeno obravnavanje.

9. Vprašanje razumljivosti in pravočasnosti vlog v prekrškovnem postopku je skladno z 2. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 urejeno v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ki v prvem odstavku člena 76 določa, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom (elektronsko vlogo), overjenim s kvalificiranim potrdilom, pri čemer se pisna vloga v fizični obliki vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, medtem ko se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Tako pisne, kot tudi vloge, ki so poslane po elektronski poti pa morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je potrebno, da so sposobne za vsebinsko obravnavo ter podpisane, pri čemer pa vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom.

10. Po stališču sodne prakse se določbe člena 76 ZKP brez dvoma nanašajo tudi na vloge državnih organov, ki morajo v primeru, če je vloga poslana po navadni pošti in ni podpisana po pozivu sodišča, takšno vlogo dopolniti s podpisom pooblaščenega podpisnika za državni organ, saj se v nasprotnem primeru takšna vloga šteje kot nepopolna in jo je prvostopno sodišče v primeru, če je bil vložnik predhodno opozorjen, da bo v primeru nepodpisa taka vloga kot nepopolno zavržena, dolžno zavreči1. 11. Zato se po prepričanju pritožbenega sodišča ni strinjati s pojasnili prekrškovnega organa v odgovoru z dne 11. 12. 2018 o tem, da se določbe členov 14 in 15 ZEPT nanašajo tudi na vloge, ki so sicer v izvirniku izdane v elektronski obliki, nato pa nepodpisane poslane po navadni pošti, saj se obe navedeni določbi nahajata v tretjem poglavju Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki posebej določa način in pogoje le za elektronski podpis, ne pa na vloge, ki so poslane sodišču z navadno pošto, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je prekrškovni organ s priporočeno pošiljko po pošti 23. 11. 2018 sodišču poslal pritožbo v predmetni prekrškovni zadevi, ki je bila nepodpisana. Ali skrajšano: vloge, ki so poslane po elektronski pošti in ki so podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom so popolne, četudi ne vsebujejo lastnoročnega podpisa pooblaščene osebe, temveč le elektronski podpis, ki ga lahko prejemnik v vsakem trenutku tudi preveri, medtem ko morajo biti pisne vloge v fizični obliki, ki so poslane po pošti ali pa izročene neposredno sodišču, lastnoročno podpisane, saj so nasprotnem primeru nepopolne in v takih primerih sodišče zahteva od vložnika, da nepodpisano vlogo dopolni. Če tega ne stori, pa se takšno vlogo zavrže. 12. Prvostopno sodišče je v obravnavanem primeru ravnalo pravilno, ko je prekrškovni organ z dopisom z dne 4. 12. 2018 pozvalo, da pritožbo z dne 23. 11. 2018 (ki ni bila poslana po elektronski poti) podpiše pooblaščeni podpisnik, ker bo v nasprotnem primeru pritožba kot nepopolna zavržena. Kljub temu, da prekrškovni organ vložene pritožbe z dne 23. 11. 2018 ni dopolnil tako, kot je sodišče zahtevalo, prvostopno sodišče vložene pritožbe z dne 23. 11. 2018 ni zavrglo, zato pa je to storilo pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 163 v zvezi s tretjim odstavkom člena 161 ZP-1. Glede na tako sprejeto odločitev se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo utemeljenosti pritožbenih navedb.

1 Primerjaj odločbo VS RS, opr. št. IV Ips 10/2016 z dne 16. 2. 2016