- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC sklep Cp 825/2009
ECLI:SI:VSCE:2010:CP.825.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Pogoji za izdajo zamudne sodbeAli so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v skladu z Zakonom o pravdnem postopku?
- Nesklepčnost tožbeAli je bila tožba nesklepčna in ali so dejstva v tožbi v nasprotju z dokazi?
- Obveznost plačila dolgaAli je tožeča stranka pravilno interpretirala obveznost plačila dolga v gotovini namesto izročitve nepremičnine?
- Neupravičena obogatitevAli je sodišče pravilno ugotavljalo neupravičeno obogatitev in ali je tožeča stranka lahko zahtevala izpolnitev obveznosti v naravi?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu, ko je listina glede obstoja obveznosti netočno povzeta, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani tč. I razveljavi in se zadeva v tem delu vrne v novo sojenje.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Obrazložitev
V izpodbijanem delu sodbe je sodišče toženo stranko obvezalo k plačilu 8.345,85 EUR.
Proti takšni sodbi se je pritožila toženka D. M. iz vseh pritožbenih razlogov. Niso podani pogoji za zamudno sodbo. Tožbeni zahtevek je nesklepčen, saj so dejstva v tožbi v nasprotju z dokazi. Sodišče je oprlo sodbo na izjavo zapustnika z dne 3.7.2006, iz katere pa ne izhaja dolžnost plačila dolga v gotovini, ampak da se dolg poplača z izročitvijo podstrešja v last. Tožeča stranka bi lahko zahtevala le izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice. Tožeča stranka v tožbi ni pojasnila, zakaj sedaj zahteva izpolnitev denarne obveznosti in ne prenos lastninske pravice, kot je bilo dogovorjeno. Obe toženi stranki sta enotni sospornici in bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem o tem, da je izjava ponarejena.
Pritožba je utemeljena.
Pravilna je pritožbena trditev, da niso bili podani pogoji za zamudno sodbo po čl. 318 Zakona o pravdnem postopku.
Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba nesklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev v tožbi; predvsem pa so dejstva v tožbi v nasprotju s predlaganim ključnim dokazom, to je z izjavo v prilogah pod ...
Že tožbene navedbe so nepopolne in netočne, saj v tožbi sploh ni precizno citirana izjava z dne 3.7.2006. Iz izjave namreč ne izhaja, da se je pokojni M. P. zavezal plačati 2,000.000,00 SIT za izvedeno adaptacijo, ampak izhaja obveznost dolg poravnati tako, da bo izročil v last in posest celotno podstrešje nad stanovanjem N. o. ...
Tožeča stranka v tožbi ni obrazložila, zakaj naj bi se dogovorjeno plačilo dolga v naravi (izročitev dela nepremičnine) transformirala v denarno terjatev.
Sodišče je mimo navedb v tožbi in mimo predložene izjave ugotavljalo neupravičeno obogatitev. Točna je pritožbena trditev, da lahko tožeča stranka zaenkrat zahteva izpolnitev obveznosti, kot je bila dogovorjena, to je v naravi.
Do neupravičene obogatitve bi prišlo šele v primeru, če ne bi bilo možno izpolniti dogovorjene obveznosti, saj bi šele v tem primeru oživela denarna terjatev. O nemožnosti izpolnitve prvotne obveznosti pa tožeča stranka ne navaja nobenih dejstev, sodišče pa ne sme odločati preko trditev v tožbi.
Glede na to, da je tožba nesklepčna (iz tožbe in dokazov ne izhaja dolžnost plačila v gotovini), mora prvostopno sodišče najprej pozvati tožečo stranko k odpravi nesklepčnosti tožbe, kot je to predpisano v III. odst. 318. čl. ZPP, sicer pa bo treba tožbeni zahtevek zavrniti.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.