Jedro

Zoper obsodilno sodbo se je pritožil zagovornik, sodišče prve stopnje pa je pritožbo kot dan prepozno zavrglo, sklicujoč se na določbo IV. odst. 123. člena ZKP, da pritožbeni rok teče od dneva vročitve sodbe obdolžencu, ne pa zagovorniku. Sodišče druge stopnje je takšno stališče potrdilo in pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo Temeljnega sodišča v X, enote na X z dne 7.10.1993, je bil obd. spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po III. v zvezi s I. odst. 251. člena KZ RS. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v tej pa določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. V pravnem pouku je sodišče prve stopnje kot pritožbeni rok navedlo rok 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.

Obdolženčev zagovornik se je zoper navedeno sodbo pritožil, sodišče prve stopnje pa je s sklepom, ki je naveden v uvodu, pritožbo kot prepozno zavrglo, ker je ocenilo, da je podana dan prepozno, čeprav je upoštevalo 15-dnevni pritožbeni rok.

Zoper sklep o zavrženju pritožbe se pravočasno pritožuje zagovornik, ki meni, da je vložena pritožba pravočasna glede na izkazano okoliščino, da je kot zagovornik prejel sodbo 10.11.1993, pritožbo pa je priporočeno podal dne 25.11.1993, torej v okviru 15-dnevnega pritožbenega roka, kot je bil določen s strani sodišča prve stopnje.

Meni, da je napačna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi pritožbeni rok potekel 24.11.1993, zato predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in obravnava pritožbo, podano zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik povsem prezre določbo IV. odst. 123. člena ZKP. Določeno je namreč, da se v primeru, kadar ima obdolženec zagovornika, vroči obtožnico, obtožni predlog, zasebno tožbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo, zagovorniku in obdolžencu na način, ki ga določa 122. člen ZKP (osebna vročitev). V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva ali pa odgovora na pritožbo od vročitve pisanja obdolžencu. V obravnavani stvari je izkazano, da je obdolženi prejel sodbo sodišča prve stopnje dne 9. novembra 1993, iz poštne povratnice je razvidno, da je bila vročitev opravljena osebno, torej v skladu s 122. členom ZKP, zagovornik pa je prejel sodbo dan kasneje. Glede na navedeno določbo ZKP je napačno pravno stališiče pritožnika, da naj bi se štel pritožbeni rok od vročitve sodbe zagovorniku, ne pa obdolžencu, ko v pritožbi tudi ni zatrjevano, da naj ne bi obdolženec prejel sodbe osebno. Pravilna je tako ocena sodišča prve stopnje, da je pritožba vložena dan prepozno, ne glede na okoliščino, da je glede na skrajšani postopek pritožbeni rok 8 dni, ne pa 15 dni, kot je napačno povedano v sodbi sodišča prve stopnje. Ker je napadeni sklep pravilen in zakonit, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.