Jedro

Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju celotnega spektra okoliščin določilo stike v obsegu, ki bodo odtujevanje preprečili, obenem pa se bodo otroci (sčasoma) lahko sprostili in do očeta zavzeli pozitiven odnos.

Sodišče prve stopnje je določilo (celo) širše stike, kot jih je predlagal CSD. Pritožbeno zavzemanje za še večji obseg stikov pa ni utemeljeno. Otroci potrebujejo mir in stabilnost, da bodo razrešili strahove in stiske, izhajajoče iz preteklih obremenjujočih ter nasilnih dogodkov v družini. Starša pa ustrezno strokovno pomoč. Poleg tega otroci daljše stike z očetom zavračajo in do njega gojijo zamere. Takšne okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujejo postopno širitev stikov. Otroci morajo najprej pridobiti zaupanje. Ta pot pa bo lažja ob pomoči strokovno usposobljene osebe, ki bo v času stikov tako otrokom kot tudi nasprotnemu udeležencu nudila podporo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo in z njo uredilo stike med nasprotnim udeležencem ter mladoletnimi A., B. in C. Ob sobotah potekajo stiki v času od 18. do 19. ure po telefonu in trajajo največ 15 minut. Od 24. 6. 2025 dalje je sodišče določilo stike pod nadzorom ob navzočnosti strokovnih delavcev Centra za socialno delo., in sicer v obsegu ene ure na vsakih 14 dni. V primeru bolezni katerega od otrok se stik izvede z zdravim otrokom, odpadli stiki pa se nadomeščajo. V obdobju med 20. 7. 2025 in 30. 7. 2025 se stiki izvajajo le telefonsko, in sicer dvakrat v trajanju največ 15 minut, ko oče pokliče enega od otrok (I. točka izreka). Sodišče je udeleženca napotilo na trening socialnih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo. O vključitvi sta dolžna obvestiti sodišče v roku osmih dni od prejema izpodbijanega sklepa (IV. točka izreka).

2.Pritožbo vlaga nasprotni udeleženec. V njej nasprotuje obsegu stikov. Meni, da tako določeni stiki otrokom niso v korist. Sodišču očita kršitev postopka, ker ga ni neposredno zaslišalo in mu ni dalo možnosti udeležbe v postopku.

Obseg telefonskih stikov je neprimeren. Že sedaj ima z otroki preko telefona stik dva do trikrat tedensko. Ob sobotah med 18. in 19. uro je stik nemogoče izvesti, ker se takrat pripravlja na odhod v službo. Premajhen je tudi obseg stikov, ki potekajo pod nadzorom. Pojasnjuje, da namerava med 1. in 11. julijem 2025 koristiti dopust.

V dopolnitvi pritožbe navaja, da je bila predlagateljica obravnavana zaradi prekrška, ker je vozila pod vplivom alkohola. Zavzema se za približno enakovredne stike obeh staršev z otroki.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izdano začasno odredbo glede obsega stikov razveljavi. Sodišču prve stopnje naj naloži neposredno zaslišanje obeh staršev, nato pa določi stike v obsegu, kot jih je predlagal.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. V pritožbi pritrjuje naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je po prejemu mnenja pristojnega CSD z 21. 5. 2025 izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti. Podlago za izdajo predstavlja določba 160. člena Družinskega zakonika (DZ). V izpodbijanem sklepu je jasno nanizalo razloge, ki utemeljujejo izdajo začasne odredbe. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in ustrezno utemeljena. Pravilno je napolnjen standard največje otrokove koristi. Otroci z očetom že daljši čas niso imeli stikov. Predlagateljica se je 24. 10. 2024 zaradi psihičnega in fizičnega nasilja nad njo in otroki od njega odselila k svojim staršem; pritožniku pa je bila izrečena prepoved približevanja. Otroci stike z očetom zavračajo. Z njim so imeli le občasne telefonske stike.

6.Iz mnenja pristojnega CSD izhaja, da so otroci ogroženi zaradi odsotnosti stikov z očetom. Obstaja nevarnost odtujitve. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju celotnega spektra okoliščin določilo stike v obsegu, ki bodo odtujevanje preprečili, obenem pa se bodo otroci (sčasoma) lahko sprostili in do očeta zavzeli pozitiven odnos.

7.Sodišče prve stopnje je določilo (celo) širše stike, kot jih je predlagal CSD. Pritožbeno zavzemanje za še večji obseg stikov pa ni utemeljeno. Otroci potrebujejo mir in stabilnost, da bodo razrešili strahove in stiske, izhajajoče iz preteklih obremenjujočih ter nasilnih dogodkov v družini. Starša pa ustrezno strokovno pomoč. Poleg tega otroci daljše stike z očetom zavračajo in do njega gojijo zamere. Takšne okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujejo postopno širitev stikov. Otroci morajo najprej pridobiti zaupanje. Ta pot pa bo lažja ob pomoči strokovno usposobljene osebe, ki bo v času stikov tako otrokom kot tudi nasprotnemu udeležencu nudila podporo.

8.Nasprotni udeleženec z ničemer ni izkazal, da bi bil širši obseg stikov v trenutni situaciji otrokom v korist. Tudi telefonski stiki so ustrezno določeni. K pritožbi dokazil o obsežnejših telefonskih stikih v preteklosti ni priložil. Iz odgovora na pritožbo in priloženih prilog pa izhaja, da so bili telefonski stiki kratkotrajni.

9.V postopku izdaje začasne odredbe zaslišanje udeležencev ni obligatorno. Pomembno je, da je vzpostavljena kontradiktornost in da imajo udeleženci možnost podati izjave. Sodišče je obema udeležencema vročilo mnenje pristojnega CSD in oba sta se nanj odzvala z vlogami. Zato pritožniku ni bila kršena pravica do izjavljanja v postopku. Tudi pritožba ne ponudi nič takega, kar pritožnik ne bi mogel pojasniti v odgovoru na mnenje CSD. V njej ni zatrjevanj, ki bi vzbudila pomislek v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Navedba o sobotni pripravi in odhodu na delovno mesto v času, ko naj bi se izvajali telefonski stiki, je posplošena in z ničemer podprta.

10.Neutemeljeno je tudi sklicevanje na težave z alkoholom, ki jih je imela predlagateljica. Ta težav z alkoholom v preteklosti v pogovoru s strokovnimi delavci CSD ni zanikala. Priznala je, da je v preteklosti prekomerno pila in že dvakrat izgubila vozniško dovoljenje. Od odselitve (23. 10. 2024) alkohola ne pije več. Pritožnik se v dopolnitvi pritožbe (očitno) sklicuje na to obdobje, saj je priložil obdolžilni predlog s 25. 3. 2024. Vendar pa predloženi dokaz ob prej pojasnjenem v nobenem pogledu ne izboljšuje/spreminja njegovega položaja in ne daje podlage za njegovo povečanje stikov z otroki.

11.Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 160

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.