Jedro

Če tožnica meni, da so podatki iz listne, na podlagi katere so vpisani podatki v katastru nepremičnin, napačni, bi te podatke morala izpodbiti po postopku in na način, kot ga je oziroma ga določa zakonodaja, na podlagi katere oziroma zaradi katere so nastali.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je z odločbo, št. … z dne 9. 5. 2006, zavrnil zahtevo tožnice za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin s podatki zemljiškega katastra z dne 21. 8. 2003. Drugostopni organ je z odločbo, št. … z dne 4. 1. 2007, zavrnil pritožbo tožnice zoper navedeno prvostopno odločbo. Upravna organa sta ugotovila, da gre za ponovno odločanje o zahtevi tožnice z dne 21. 8. 2003, s katero je tožnica zahtevala, da prvostopni organ uskladi katastrsko stanje tako, da bo parc. št. 5560/2 ukinjena in spojena s parc. št. 5104, k.o. A., ob upoštevanju izmere in kulture prvotne parc. št. 6448/1 v predhodno veljavni k. o. B. (kot izhaja iz odločbe prvostopnega organa z dne 11. 5. 1999). V odločbi drugostopnega organa, št. … z dne 1. 3. 2006, s katero je bil prvostopni akt drugič odpravljen in vrnjen v ponovno odločanje, je drugostopni organ ugotovil, da gre za zahtevo za spremembo vpisa v zemljiškem katastru po določbi 5. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE), prvostopnemu organu pa naložil pregled zbirke listin, na podlagi katerih bi morali biti podatki vrisani in vpisani v evidenco in primerjavo teh podatkov z dejanskimi vpisi, hkrati pa je še posebej opozoril, da se zahteva tožnice glasi na vzpostavitev stanja po odločbi, št. … z dne 11. 5. 1999. V ponovnem postopku je prvostopni organ pregledal vse listine in ugotovil, da je v k. o. B. (na obravnavanem območju veljavni do 1. 1. 2001) odločba, št. … z dne 11. 5. 1999, res zadnja pravnomočna upravna odločba, ki je vsebinsko spremenila podatke zemljiškega katastra za obravnavane nepremičnine. S to odločbo je nastala parc. št. 6448/1 stanovanjska stavba v izmeri 101 m2 in dvorišče v izmeri 1011 m2. V letu 1999 in 2000 pa se je tudi izvedel postopek nastavitve nove zemljiške knjige in zemljiškega katastra za k.o. A. V postopku je bil sestavljen zapisnik, iz katerega je razvidno, da je bila tožnica seznanjena s stanjem svojih nepremičnin v novi k.o. A., pri čemer se ni strinjala s površinami svojih zemljišč, bila pa je tudi seznanjena, da lahko v času razgrnitve podatkov nove k.o. A. vloži ugovor, česar pa ni storila. Okrajno sodišče v C. je izdalo sklep, RZ št. ... z dne 24. 5. 2000, s katerim je pri nepremičninah s parc. št. 5104, stanovanjska stavba 101 m2, parc. št. 5104, dvorišče 637 m2, in parc. št. 5560/2 njiva 4 193 m2, dovolilo vpis lastninske pravice na tožnico. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa je drugostopni organ še navedel, da tudi tožnica sama navaja, da ni vložila ugovora zoper razgrnitev podatkov, za kar je imela možnost po določbi 22. člena Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: ZZKat), česar pa ni storila, zaradi česar se po določbi 23. člena ZZKat šteje, da se je s podatki strinjala.

Tožnica je v tožbi navedla, da trenutni podatki zemljiškega katastra ne izkazujejo tistega stanja zemljišča s parc. št. 5560/2 in s parc. št. 5104, k.o. A., glede na pravnomočno odločbo, ki je za navedeno zemljišče vsebinsko spremenila podatke zemljiškega katastra. Tudi drugostopni organ je v odločbi z dne 1. 3. 2006 navedel, da to nujno pomeni predhodno spremembo vpisa v zemljiškem katastru. Z odločbo prvostopnega organa, št. … z dne 11. 5. 1999, je bilo zemljišče, ki je predmet tega postopka, označeno s parc. št. 6448/1 stanovanjska stavba v izmeri 101 m2, dvorišče v izmeri 1011 m2, danes pa so te nepremičnine vpisane kot parc. št. 5560/2 njiva 193 m2, parc. št. 5104 stanovanjska stavba 101 m2, dvorišče 673 m2, k.o. A. To stanje je bilo vpisano v zemljiško knjigo na kupca D.D., kar pomeni, da pri prepisu ni bila upoštevana prodajna pogodba z dne 15. 6. 1000. Zadnji napotki drugostopnega organa so bili, da prvostopni organ ugotovi pravilnost vpisa zadnjih podatkov v zemljiški kataster in podlago za vpis. Edina zakonita podlaga za zadnji vpis podatkov je odločba z dne 11. 5. 1999, upravna organa pa menita, da so to podatki, ki so bili predstavljeni na razgrnitvi ob ustanovitvi nove k.o. A. S tem se tožnica ne strinja. Svoje nestrinjanje s podatki je tožnica jasno izrazila, kar je razvidno iz zaznamka z dne 1. 3. 2000 na zapisniku Okrajnega sodišča v C. Ni pa res, da je bila seznanjena z možnostjo posebnega ugovora, ne ustno in ne pisno. Dne 1. 3. 2000 je bila pred komisijo z E.E. ter D.D., kateremu je že pred tem prodala svoje nepremičnine v k.o. B., vendar le-ta vse dotlej predloga za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pogodbe ni vložil. Komisija naj bi v dogovorjenem času preverila neskladje v površini parcel in odpravila napake, kar pa ni bilo storjeno, tožnica pa je še pred tem opozorila na odločbo prvostopnega organa z dne 13. 1. 2000, s katero so bili prvič spremenjeni katastrski podatki parcel, ki zaradi pritožbe tožnice še ni bila dokončna. Ugotovitev upravnega organa, da tožnica ni ugovarjala podatkom, je zato nekritična in nekorektna. Njen ugovor je razviden iz zaznamka, posebej poudarek pa velja dejstvu, da je bila odločba o spremembi katastrskih podatkov glede površine in kulture prodanih zemljišč v pritožbenem postopku. V postopku nastavitve, ko o pritožbi še ni bilo odločeno, pa so bili podatki ponovno spremenjeni in so kot taki še danes vpisani v zemljiškem katastru ter v zemljiški knjigi in so bili uporabljeni pri prepisu lastninske pravice na kupca. Tožnica je s pritožbo zoper odločbo z dne 1. 3. 2000 uspela, odločba je bila odpravljena, postopek pa je bil kasneje ustavljen s sklepom, št. … z dne 31. 3. 2003. To pa pomeni, da je zadnja pravnomočna odločba, ki se nanaša na to zemljišče, odločba z dne 11. 5. 1999. Zahtevek je tako utemeljen, smiselno pa ga potrjuje stališče Višjega sodišča v F. v sklepu, opr. št. I Cp ... z dne 22. 5. 2001, ki je bil izdan na tožničino pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v C., RZ št. … z dne 24. 5. 2000, katerim je bila pri vl. št. 1007, k.o. A., vknjižena lastninska pravica na tožnico. Slednja je sklep izpodbijala zaradi nestrinjanja z izmero in kulturo, sodišče pa je navedlo, da morebitne nepravilnosti v površinah starih parcel, vsebovanih v popisnem listu, niso predmet postopka, ki ga vodi komisija, temveč je to upravni postopek po ZZKat. Odprava odločbe z dne 13. 1. 2000 tako terja geodetski organ na vzpostavitev podatkov iz odločbe z dne 11. 5. 1999 in seznanitev sodišča s temi podatki. Tožnica pa je še pojasnila, da želi uskladitev podatkov predvsem zaradi očitkov kupca, kateremu je prodala zemljišče. Tožnica se ne more sprijazniti s tem, da upravni organ ne spoštuje svoje odločbe z dne 11. 5. 1999. Zato je predlagala, da sodišče izvede vse predlagane dokaze, vpogleda v vso dokumentacijo in odpravi odločbo.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožnica je tožbo vložila po uveljavitvi Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), po katerem se v upravnem sporu izpodbija dokončen upravni akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (določba 2. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je to akt prvostopnega organa, ki ga je drugostopni organ potrdil. Ker tožnica izpodbija vsebinsko odločitev o zavrnitvi zahteve za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin s podatki zemljiškega katastra glede na določbo 5. člena ZENDMPE, sodišče šteje, da je tožba skladna z določbami ZUS-1 o predmetu upravnega spora. Glede na določbo 5. odstavka 17. člena ZUS-1 sodišče šteje kot toženko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa drugostopni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek odločanja končan.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je upravni organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Z določbo 5. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 - spremembe z uveljavitvijo SPZ) je urejen postopek spremembe vpisa podatkov v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Po tej določbi lahko oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, vloži zahtevo za spremembo vpisa. Pravni interes je izkazan, če ima podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliv na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa. Če je zahteva utemeljena, geodetska uprava izvede spremembo vpisa in o tem obvesti vlagatelja in lastnika, če ta ni vlagatelj. Če zahteva ni utemeljena, geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo. Spremembo vpisa pa lahko izvede geodetska uprava tudi po uradni dolžnosti. Sprememba vpisa podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvede samo na podlagi takšnega elaborata.

Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov, je tožnica vložila zahtevo za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin s podatki zemljiškega katastra z dne 21. 8. 2003, (ki jo je prvostopni organ v skladu z napotili drugostopnega organa pravilno obravnaval kot zahtevo za spremembo vpisa podatkov po zgoraj citirani določbi 5. člena ZENDMPE), ker je na podlagi postopka nastavitve nove zemljiške knjige za k.o. A. s sklepom Okrajnega sodišča v C., RZ št. … z dne 24. 5. 2000, katerega sestavni del je popisni list in zapisnik, prišlo do spremembe označbe nepremičnine s parc. št. 6448/1 (po vrsti rabe stanovanjska hiša v izmeri 101 m2 in dvorišče v izmeri 1011 m2) in delitve v parc. št. 5560/2 (po vrsti rabe njiva v izmeri 193 m2) in parc. št. 5104 (po vrsti rabe stanovanjska stavba v izmeri 101 m2 in dvorišče v izmeri 637 m2), zmanjšala pa se je tudi površina te nepremičnine, zaradi česar je zahtevala ukinitev parc. št. 5560/2 in spojitev s parc. št. 5104 ob upoštevanju kulture in izmere parc. št. 6448/1. Ob ugotovitvi, da se podatki iz pravno veljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene zadnje spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci ter upoštevaje citirano določbo ZENDMPE, je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zaključil, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Tožnica bi morala – glede na to, da meni, da so podatki iz listine, t.j. zgoraj citiranega sklepa Okrajnega sodišča v C., RZ št. … z dne 24. 5. 2000, na podlagi katerega so vpisani podatki v evidenci po izvedenem postopku nastavitve zemljiške knjige po določbi 120. člena takrat veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: ZZK, Uradni list RS, št. 33/95) napačni -, te podatke izpodbiti po postopku in na način, ki jih je določala takrat veljavna zakonodaja oziroma natančneje ZZK, ne more pa jih tožnica sedaj spremeniti na način in po postopku iz določbe 5. člena ZENDMPE. Tožnica je namreč imela v postopku nastavitve nove zemljiške knjige možnost vložiti ugovor zoper razgrnjene podatke po določbi 117. člena ZZK, česar pa po podatkih spisa ni storila. S možnostjo vložitve ugovora pa je bila tudi seznanjena, kar izhaja iz U. Z. z dne 1. 3. 2000, ko je pred sodiščem navedla, da se ne strinja z izmero, sodišče pa jo je seznanilo, da lahko v času razgrnitve – od 23. 2. do 23. 3. 2000 – vloži ugovor, zaradi česar tožbenega ugovora, da s to možnostjo ni bila seznanjena, sodišče tudi ne more sprejeti. Ob upoštevanju povzetih dejstev pa se sodišče tudi ne strinja s tožbenim ugovorom, da je bila zadnja (veljavna) sprememba v evidenci zemljiškega katastra izvedena z odločbo prvostopnega organa, št. … z dne 11. 5. 1999, saj je bila zadnja sprememba – kot že navedeno – citirani sklep Okrajnega sodišča v C. Glede na navedeno bi tako bila tožničina zahteva po tej določbi utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Če pa tožnica meni, da se stanje v naravi ne ujema s stanjem, kot ga izkazujejo listine, torej, da je sporna katastrska označba obravnavanih nepremičnin, kot tudi njuna vrsta rabe in površina, pa mora sprožiti ustrezni postopek po določbah sedaj veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) pred pristojnim upravnim organom. Sodišče pa še pripominja, da je drugostopni organ v svoji odločbi sicer navedel, da je imela tožnica možnost izpodbiti sporne podatke na način iz določbe 22. člena ZZKat (Uradni list SRS, št. 16/74 s spremembami in dopolnitvami), kar glede na že citirane materialnopravne predpise, ki so bili podlaga za razgrnitev podatkov v tem primeru, ne drži, vendar pa to tudi ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopnega organa.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.